STA novice / Šutarjev zakon s številnimi ukrepi (seznam)

VARNOSTNI UKREPI

Vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe

Predlog zakona določa, da smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozna sredstva, če je to neogibno potrebno, da se zavaruje ljudi in takoj zaseže orožje. To varnostno pooblastilo policiji je torej izključno za zaseg orožja.

Vstop in pregled sta omejena izključno na tiste prostore in vozila, kjer na podlagi prvih zbranih dejstev in okoliščin obstaja verjetnost, da je bilo skrito orožje.

Policisti morajo imetnika pred vstopom seznaniti z razlogom, razen če je treba ukrepati takoj in nepričakovano.

Policisti o vstopu v tuje stanovanje izdajo potrdilo in v 12 urah po zaključku pregleda izdelajo poročilo za generalnega direktorja policije in pristojno organizacijsko enoto ministrstva za notranje zadeve, torej direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki je pristojen za nadzor nad policijo.

Varnostne akcije

Namen akcije je preprečevanje in odkrivanje hujših kršitev javnega reda kaznivih dejanj in hujših prometnih prekrškov.

Varnostna akcija se odredi s pisno odredbo generalnega direktorja policije ali direktorja policijske uprave. Trajanje akcije je časovno omejeno običajno največ na tri, izjemoma pa do šest ur pri kompleksnejših razmerah ali če gre za širše varnostno območje.

Policisti smejo pridržati osebo, ki ovira izvedbo varnostne akcije, vendar le za nujno potreben čas, ki ne sme preseči trajanje akcije.

Tehnični nadzor varnostno tveganih območij

Predlog uvaja novo pravno podlago za uporabo tehničnih sredstev policije za fotografiranje, video in avdio snemanje za zagotavljanje javnega reda, preprečevanja odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj ali prekrškov ter identifikacijo storilcev.

Ukrep odredi pisno generalni direktor policije ali direktor policijske uprave in traja lahko največ tri mesece z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece. Varnostno tvegano območje je lahko območje kritične infrastrukture ali območje, prostor, objekt, odsek ali okoliš, kjer je prišlo ali obstaja velika verjetnost, da bo na tem območju prišlo do množičnega izvrševanja prekrškov ali kaznivih dejanj ali do ogrožanja življenja, varnosti, zdravja, svobode ljudi in premoženja.

Posnetki, ki niso uporabljeni za dokazovanje, se brišejo najpozneje v 30 dneh.

Optična prepoznava registrskih tablic

Na varnostno tveganih območjih bo policistom omogočena uporaba tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic, za avtomatsko obdelavo in primerjavo podatkov z določenimi evidencami, kadar gre za ogrožanje življenja ali zdravja z orožjem ali nevarnimi predmeti.

Za potrebe izvajanja tega ukrepa lahko policija primerja osebne podatke, pridobljene na podlagi optične prepoznave registrske tablice vozila z evidenco iskanih oseb, evidenco iskanih in najdenih predmetov ter evidenco pogrešanih oseb, evidenco o vozniških dovoljenjih, evidenco registriranih vozil in evidenco homologiranih vozil. Podatki, ki ne pripeljejo do zadetka, morajo biti nemudoma izbrisani, kar preprečuje množični nadzor nad uporabniki vozil oziroma nad registrskimi tablicami.

Sistem je prepovedano uporabljati za obrazno prepoznavo in se ne sme uporabljati za vsesplošni nadzor cestnega prometa.

Avtomatizirano preverjanje registrskih tablic je bilo že uzakonjeno leta 2018, a je ustavno sodišče to določilo pozneje odpravilo

Javni red in mir

Predlog uvaja nova pooblastila za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih obratih in njihovi okolici. Če je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja ali prekrška zoper javni red in mir, ji policisti ukažejo takojšnjo odstranitev iz gostinskega lokala in njegove okolice, in sicer najmanj 200 metrov od lokala.

Če je storilec že obravnavan, mu policisti lahko odredijo tudi prepoved približanja gostinskemu obratu za obdobje dveh let. Za ta ukrep se vzpostavi tudi posebna evidenca.

V primerih množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov dve ali več prepovedanih dejanj hkrati smejo policisti z ustno odredbo odgovorni osebi odrediti takojšnjo začasno zaprtje gostinskega obrata, hkrati pa lahko odredijo prepoved zadrževanja oseb v okolici 200 metrov od lokala. Ta ukrep lahko traja največ šest ur in se šteje kot stopnjevalni ukrep za zagotovitev javne varnosti ob začasnem zaprtju in prepovedi zadrževanja v okolici.

UKREPI S PODROČJA PRAVOSODJA

Možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov

Na predlog vrhovnega sodišča in s podporo vrhovnega državnega tožilstva predlagajo poseg v zakon o kazenskem postopku, v katerem se uvaja možnost tehtanja tudi nedovoljeno pridobljenih dokazov.

Po veljavni zakonodaji sodišče izloči dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in določenih zakonskih pravil. Predlagana sprememba pa uvaja metodo tehtanja, po kateri bi sodišče lahko v primerih najtežjih kaznivih dejanj uporabilo tudi na nedopusten način pridobljen dokaz, če gre za zelo hudo kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena najmanj osemletna zaporna kazen, v kolikor bi bila popolna izključitev dokaza nesorazmerna glede na javni interes pregona.

Rešitev sledi praksi evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča uporabo dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, kadar to ne pomeni kršitve pravice do poštenega sojenja, zatrjuje ministrica Andreja Katič.

Daljši pripor

Po veljavni ureditvi zakona o kazenskem postopku pripor po vložitvi obtožnice lahko traja največ dve leti. Če v tem času obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi. Po predlogu Šutarjevega zakona pa bi vrhovno sodišče pri najhujših kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen osem ali več let zapora, lahko izjemoma pripor podaljšalo za največ eno leto, skupaj bi pripor torej trajal največ tri leta. Pri odločitvi bo sodišče upoštevalo naravo, težo in način izvršitve kaznivega dejanja.

Predlog za podaljšanje bo vložil državni tožilec najmanj en mesec pred iztekom pripora, obdolženec in njegov zagovornik pa se bosta lahko o njem izjavila.

Sprememba odpravlja tudi ponavljanje dvomesečnih preizkusov pripornih razlogov in določa take preizkuse na šest mesecev.

Višje kazni za nasilništvo

Začasno, najverjetneje za obdobje dveh, se zaostrujejo kazni za kaznivo dejanje nasilništva po 296. členu kazenskega zakonika. Za osnovno obliko kaznivega dejanja je danes predpisana kazen od nič do dveh let zapora, po Šutarjevem zakonu pa bi bila od šestih mesecev do treh let zapora. Za hujše oblike, na primer hudo ponižanje več oseb ali lahko telesno poškodbo oškodovanca pa se kazen z do treh let dviguje na od enega do petih let zapora.

Pregon po uradni dolžnosti

S posegom v kazenski zakonik se začasno za obdobje dveh uvaja pregon kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe po 122. členu kazenskega zakonika in ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru 127. člen zakonika po uradni dolžnosti, in ne več na predlog žrtve oziroma oškodovanca.

Bagatelna kraja

Kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti se prekvalificirajo v prekrške.

Brezplačna pravna pomoč

Predlog zakona omejuje dodeljevanje brezplačne pravne pomoči v prekrškovnih postopkih in sicer za primere, ko je prekrškovni organ izrekel globo do 300 evrov ter za povratnike, ki so v zadnjih treh letih že trikrat prejeli brezplačno pravno pomoč v prekrškovnih zadevah.

Se bo pa pomoč še vedno dodelila, kadar bi njena zavrnitev pomenila nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva, v postopkih nadomestnega zapora ter mladoletnim prosilcem.

Pomembna novost je omejitev dodelitve brezplačne pravne pomoči v primerih, ko ima prosilec že postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti, s tem se po pojasnilih ministrice za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreje Katič preprečuje dvojno financiranje istih storitev iz javnih sredstev ter zmanjšuje možnost podaljševanja sodnih postopkov zaradi menjave odvetnikov.

Predlog uvaja tudi novo obveznost za odvetnike. Ti morajo sodišče že ob prvem procesnem dejanju obvestiti, da zastopajo stranko v okviru brezplačne pravne pomoči, če tega ne storijo, niso upravičeni do plačila iz naslova brezplačne pravne pomoči.

UKREPI NA PODROČJU ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA IN DAVČNE IZVRŠBE

Poenostavljen začasni zaseg premoženja

Če bo uslužbenec Finančne uprave RS (Furs) zaznal znaten razkorak med vrednostjo premičnega premoženja, s katerim razpolaga fizična oseba, in njenimi dohodki bo lahko to premično ali finančno premoženje na licu mesta začasno zasegel.

V 30 dneh po zasegu Furs začne postopek nadzora in v šestih mesecih od začetka postopka izda odločbo. Če postopka ne začne ali odločbe ne izda v predvidenem roku, se premoženje vrne.

Izvršba na denarne socialne prejemke za izterjavo glob za prekrške

Če bo posameznik deležen izvršbe neplačanih glob za prekrške, a nima drugega premoženja kot socialno denarno pomoč, izvršba še vedno ne bo izvršljiva. Če pa bo do take neizvršljive izvršbe prišlo trikrat v obdobju dveh let, pa ta omejitev ne bo več veljala in se bo globa za četrti prekršek v dveh letih lahko izterjala iz socialnih transferjev, ki prizadenejo storilca prekrška, ne pa njihove družinske člane.

Izterjava bo torej možna na denarno socialno pomoč, ki je prejemek posameznika, ne pa na otroške dodatke.

"Če imamo očeta, ki zaporedno dela prekrške in so ti prekrški terjani, pa mora tudi center za socialno delo presoditi, ali je tak starš primeren za to, da razpolaga z otroškimi dodatki sam. V tem primeru tudi center za socialno delo lahko prevzame skrbništvo in razpolaga z zneski za otroške dodatke," je dejal minister, pristojen za socialne zadeve, Luka Mesec.

Zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj

Ko nekdo stori kaznivo dejanje in je zanj pravnomočno obsojen, lahko sodišče po presoji sodnika kot stransko kazen dodeli tudi začasno izgubo pravic do denarne socialne pomoči.

POSEGI V SOCIALNO VARSTVO

Mladoletne mame

Predlog zakona določa tudi obveznost centrov za socialno delo v primeru mladoletnih roditeljev. Center za socialno delo bo moral ugotoviti, ali je za zaščito pravic in koristi mladoletnega roditelja in njegovega otroka treba predlagati katerega od ukrepov, ki jih določa družinski zakonik.

Če bo otroka rodilo mladoletno dekle, bo po pojasnilih premierja Roberta Goloba otrok še vedno upravičen do otroškega dodatka, vendar pa bo z njim do polnoletnosti matere upravljal pristojni center za socialno delo in ne več zakoniti zastopnik matere, kar so bili marsikdaj starši očeta otroka.

Če bo šlo za mamico, mlajšo od 15 let, pa bo center za socialno delo moral predložiti predlog za presojo o potrebnosti izdaje ukrepov za zaščito koristi otroka. Če bodo pristojni ugotovili, da so življenjski pogoji matere in otroka popolnoma neprimerni, ali pa da sta oba dva žrtev zlorab, bodo tako mati kot otroka iz okolja tudi umaknili v varno hišo. Hkrati bo center za socialno delo prevzel začasno skrbništvo nad otrokom, socialni delavec pa bo otroške dodatke porabljal v najboljšo korist tako matere kot otroka. Izjemoma bo skrbnik lahko družinski član.

Predlagana je tudi obveznost centra za socialno delo, ki bo sodišču podal predlog, da hkrati začasno, do odločitve sodišča, omeji skrbnikove pravice in prevzame skrbništvo nad mladoletnim roditeljem in novorojenim otrokom, v delu razpolaganja s prihodki in premoženjem.

UKREPI V OBČINAH Z ROMSKIMI NASELJI

Poraba sredstev za t. i. romske občine

Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov, ki so v pristojnosti občine in so namenjeni zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja v lokalni skupnosti zaradi posebnih okoliščin.

Javna dela

V občinah z evidentiranimi romskimi naselji, ki iz tega naslova dobivajo dodatna sredstva, morajo izvajalci javnih del zagotoviti vsaj 10 odstotkov teh javnih del za zaposlovanje Romov.