STA novice / Na ministrstvu ne vidijo razlogov za proteste kmetov (dopolnjeno)

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta napovedal danes, kot vzrok pa navedel nevzdržne razmere v kmetijstvu in še posebej pred kratkim sprejeto novelo zakona o zaščiti živali. S takšnimi zakoni se uničuje slovenskega kmeta in slovensko kmetijstvo, kmečke družine pa potiska v vse večje težave, je navedel stališče sveta KGZS z današnje seje.

Žagar je v odzivu zatrdila, da na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano redno sodelujejo s kmeti in kmetijskimi organizacijami. Napovedi vseslovenskega kmečkega protesta zato ne razume. "Če pozivajo kmete na vseslovenski protest zaradi zaščite živali, potem morajo biti nekoliko bolj konkretni," je dejala.

Zanikala je, da bi bila novela zakona o zaščiti živali nestrokovna. "Zakon je strokoven, bil je pripravljen na podlagi vseh strokovnih smernic in mnenj," je povedala in dodala, da to velja tudi za določbe glede kastracije pujskov, ki se zdijo KGZS sporne. Država bo rejcem pokrila stroške kastracije, je zatrdila. Zakonske spremembe v tem delu se ji zato ne zdijo smiselne.

Glede prepovedi izvajanja kirurške kastracije pujskov do sedmega dne starosti brez uporabe sredstev za obravnavo bolečine so na ministrstvu v naknadno poslanem sporočilu za javnost dodatno pojasnili, da sprememba temelji tudi na načelih sodobne veterinarske stroke in etičnih norm, ki vse bolj prevladujejo tudi v drugih državah članicah EU, ministrstvo pa ob tem sledi tudi dejstvu, da potrošniki vse večjo pozornost namenjajo temu, v kakšnih pogojih reje so bile živali vzrejene.

Ob tem so opomnili na izsledke znanstvenih raziskav, ki potrujejo, da tudi novorojeni pujski doživljajo izrazito akutno bolečino in stres med kirurško kastracijo. Obenem takšen poseg po njihovih navedbah predstavlja invazivno kirurško prakso, ki ima pomemben vpliv na dobrobit živali. "Uporaba anestezije in pooperativne analgezije znatno zmanjša bolečino in prispeva k višjim standardom etičnega ravnanja v živinoreji, nenazadnje pa ugodno vpliva tudi na zdravje in s tem prirast pujskov po posegu," so izpostavili.

V zvezi s pomisleki KGZS glede ustreznega izvajanja biovarnostnih ukrepov v primerih izvajanja kastracije s strani veterinarjev pa na ministrstvu menijo, da se rešitev za zmanjšanje vstopov v rejo ne sme iskati na račun dobrobiti živali, temveč v izvajanju splošnih in posebnih biovarnostnih ukrepov, s katerimi se bistveno zmanjša možnost tveganj.

"V kontekstu biovarnosti je pomembno tehtati med različnimi dejavniki. Medtem ko lahko vsak vstop zunanje osebe v rejo predstavlja določen biološki dejavnik tveganja, pa neustrezno izveden kirurški poseg predstavlja tveganje za neposredno trpljenje živali in ima lahko posledice za njihovo zdravje," so opozorili. Ob tem so spomnili tudi na zagotovitev državne finančne podpore rejcem pri prehodu na nove standarde.

Glede posnetkov kastracije pujskov, ki jih je objavilo društvo AETP, pa so pojasnili, da prikazujejo nedovoljen postopek izvajanja kastracije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je tudi pridobila informacijo o tem, kje naj bi bilo dogajanje posneto. Po pojasnilih ministrstva je inšpekcija v obratu 25., 28. in 29. julija opravila tudi uradni nadzor, ki ni pokazal nepravilnosti v zvezi z opremo in priborom za izvajanje kastracij.

"Objavljeni posnetki prikazujejo nesprejemljiva ravnanja posameznikov, ki niso v skladu s pravili veterinarske stroke niti z veljavno zakonodajo. Postopki preverjanja dejstev in okoliščin ter ugotavljanja odgovornosti so še v teku. Inšpekcija bo ukrepala na podlagi ugotovitev uradnega nadzora," so zagotovili.

Žagar je v izjavi zavrnila tudi zahteve kmetov po podaljšanju prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Že 86 odstotkov slovenskih rejcev je prilagojenih in uporablja alternativne načine reje, le še 14 odstotkov oz. 33 rejcev ima baterijsko rejo in z njimi na ministrstvu vodijo individualno komunikacijo. Po drugi strani pa nihče iz KGSZ ni prišel na ministrstvo po podporo za rejce, ki so se v zadnjih letih sami prestrukturirali. "Koga KGZS v tem primeru ščiti?" je vprašala.

Jajc iz baterijske reje je na slovenskem trgu že sedaj zelo malo, okoli osem odstotkov. Podobne trende je opaziti v Evropi. "Gre res za majhne odstotke in mislim, da je z vidika konkurenčnosti, da se tudi ti preostali rejci zdaj prestrukturirajo in se pozicionirajo na trgu tako kot vsi ostali," je še dejala Žagar.