STA novice / Državni svet proti zakonskima predlogoma glede kratkoročnega oddajanja in KGZS

Kot so sporočili iz državnega sveta, je komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ocenila, da se s predlogom zakona o gostinstvu rešuje stanovanjsko problematiko na način, da se posega v panogo turizma na podlagi omejevanja pogojev za oddajo prostorov s strani sobodajalcev.

"Vsebina zakona namreč ne nakazuje, da gre za zakon o gostinstvu, ampak za zakon o nepremičninah oziroma o sobodajalstvu, saj se na to tematiko nanaša večina ureditve, kljub temu da slednje predstavlja zgolj ozek segment gostinstva, in ne gostinske panoge kot celote," je ugotovila.

Državni svet je ocenil, da je predlog zakona škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni.

Dodatno je opozoril, da bo predlog zakona, ki v zvezi s kratkoročnim najemom predvideva 60-dnevne omejitve, obvezna soglasja sosedov, zahteve po spremembi namembnosti, visoke kazni in kratka prehodna obdobja, večini družinam in butičnim kmetijam, ki oddajajo sobe na podeželju, onemogočil izvajanje storitev.

"Državni svet je ocenil, da se s predloženimi ukrepi ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč povzroča novo gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam, zato je predlogu zakona odrekel podporo," so navedli.

Državni svetniki so podporo odrekli tudi predlogu novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Strinjali so se, da je po 25 letih delovanja prenova KGZS smiselna in nujna, saj da mora zbornica svoje delovanje prilagoditi spremenjenim razmeram v slovenskem kmetijstvu, a opozorili, da prenova ne sme potekati brez sodelovanja kmetov in strokovne javnosti.

"Državni svet opozarja, da predlog zakona ne prinaša vsebinskih rešitev, temveč z enim samim členom posega v temeljni institucionalni okvir zbornice. Odsotnost predhodne razprave, vključevanja ključnih deležnikov in presoje posledic nakazuje na politični poseg, ki ni strokovno utemeljen. Državni svet odločno nasprotuje predlogu ukinitve obveznega članstva v KGZS, saj meni, da je slednje ključno za reprezentativnost, solidarnost, strokovno delovanje in organiziranost slovenskih kmetov ter za zaščito javnega interesa na področju prehranske varnosti in razvoja podeželja," so zapisali.

Glede predloga novele zakona o dolgotrajni oskrbi se je državni svet seznanil z dejstvom, da je matični odbor DZ minuli teden upošteval določene pripombe zainteresirane javnosti, npr. glede ureditve področja e-oskrbe in sofinanciranja izvajalcev socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu tudi po 30. juniju letos, glede upoštevanja kriterijev za prednostno vključitev na čakalno listo za koriščenje nedenarnih pravic do dolgotrajne oskrbe. Ugotovil pa je, da nekatera druga odprta vprašanja, na katera so opozorili predstavniki zainteresirane javnosti na seji pristojne komisije državnega sveta, ostajajo odprta.

Državni svet je ob tem opozoril, da velik izziv ostaja povezljivost posameznih informacijskih sistemov in baz, kar bi lahko po nepotrebnem podaljševalo postopke in ogrozilo dostopnost do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Izpostavil je tudi preobremenjenost in kadrovsko podhranjenost obstoječih sistemov oskrbe, ki se bo z uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe zelo verjetno samo še poglobila, ter vprašanje financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga sicer ta predlog zakona ne ureja, kljub temu da ostaja pereče.

Državni svet je dopolnjeni predlog novele podprl in obenem kvalificirane predlagatelje amandmajev pozval, naj ponovno proučijo še ostale pripombe, ki se nanašajo na odprte člene.

Državni svetniki so podprli tudi predlog novele zakona o maturi, katerega poglavitne spremembe se nanašajo na ureditev poklicne mature.

Glede na različna stališča in pojasnila ter izpostavljena vprašanja so ugotovili, da dopolnjeni predlog novele prinaša nekaj novih izzivov za srednje strokovne šole, zlasti glede oblikovanja kurikuluma in organiziranja pouka v 3. in 4. letniku za dijake, ki želijo nadaljevati izobraževanje na univerzitetnih programih.

Opozorili so tudi, da novela ne bo imela finančnih posledic za državni proračun oz. druga javnofinančna sredstva, kar ob dejstvu, da trenutni sistem financiranja temelji na financiranju "po glavi dijaka", povzroča nejasnosti glede financiranja dodatnih skupin.

Izpostavili so tudi vprašanje glede zadostnega števila učiteljev maturitetnih predmetov in njihovega nagrajevanja pri maturitetnih dejavnostih, zagotavljanja ustrezne literature in zadostnega števila ur odprtega kurikuluma za pripravo na maturo.

Kljub pomislekom pa so ocenili, da predlagane rešitve vendarle pomenijo pomemben napredek pri izenačevanju zahtevane ravni znanja dijakov ob vpisu na enovite magistrske študijske programe na univerzitetni ravni, zato so predlog zakona podprli. Pri tem so opozorili, da predlagane spremembe same po sebi ne bodo rešile vseh težav, temveč bodo potrebni dodatni ukrepi, predvsem glede kadrovskih in finančnih vprašanj.