STA novice / Na odboru DZ pojasnjevali spremembe načrta za okrevanje

Od skupno 2,69 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija prejela nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov oz. 40,9 odstotka predvidenih sredstev. Od tega je bilo 673 milijonov nepovratnih sredstev in sredstev RepowerEU (41,7 odstotka) in 426 milijonov evrov posojil (39,7 odstotka).

Iz sklada načrta za okrevanje in odpornost je bilo od začetka izvajanja do 14. februarja letos izplačanih 762 milijonov evrov oz. 28,4 odstotka razpoložljivih sredstev. Za prvo četrtletje letos so bila napovedana izplačila v višini 149 milijonov evrov, do 14. februarja pa jih je bilo izvedenih za 22 milijonov evrov oz. slabih 15 odstotkov načrtovanih, navaja gradivo.

"Gre za ogromne razlike med načrtovanjem in realizacijo," je opozoril Rado Gladek (SDS) in izrazil dvom, da bo uspela država do roka prihodnje leto izkoristiti razpoložljiva sredstva.

Vlada je prejšnji teden v Bruselj poslala tretjo spremembo načrta, ki med drugim predvideva znižanje povratnih sredstev z nekaj več kot milijarde evrov na 613 milijonov evrov ter prenos financiranja določenih projektov na druge vire, denimo kohezijsko politiko, ker obstaja možnost, da projekti ne bodo izvedeni v rokih za financiranje iz načrta.

Državni sekretarji različnih resorjev so članom odbora pojasnjevali razloge za spremembe. Pri določeni projektih je možen zamik zaradi geopolitičnih razmer in morebitnega zamika pri dobavi materiala, kot je primer gradnje ljubljanske železniške postaje, pri določenih so se spremenile okoliščine, denimo pri projektu spodbujanja zaposlovanja mladih, saj se je njihovo število zmanjšalo in za delodajalce postopki niso več smotrni.

Slovenija pripravlja četrti zahtevek za izplačilo, ki ga namerava v Bruselj poslati do poletja. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, bosta natančna časovnica in sestava odvisni od izpolnjevanja mejnikov in ciljev pri petem in šestem obroku za nepovratna sredstva in pri tretjem obroku za posojila.

S potrditvijo predloga spremembe pokojninskega zakona na vladi in posredovanje v DZ bo npr. izpolnjen zadnji od 11 mejnikov petega obroka za nepovratna sredstva, ki še ni izpolnjen. Nedavno je bil izpolnjen mejnik začetek veljavnosti podzakonskih aktov zakona o dolgotrajni oskrbi.

Pri šestem obroku za nepovratna sredstva je po zadnjih ocenah ministrstev izpolnjenih 12 od 16 mejnikov. Na potrditev še čakata med drugim zakon o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa, ki je v DZ.

Od skupno 203 mejnikov jih je bilo doslej izpolnjenih 96, od tega je formalno potrjenih 64, še 32 pa jih je usklajenih z Evropsko komisijo, a še čakajo na uradno potrditev, je pojasnila sekretarka.

"Časovno okno za izvedbo ukrepov se počasi zapira," je dejala Jazbec. Skladno z evropsko uredbo je treba vse aktivnosti - torej vse reforme in vse naložbe - zaključiti do 31. avgusta 2026, izplačila državam pa morajo biti izvedena do konca leta 2026. Slovenija mora zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj posredovati do 30. septembra 2026, kar pomeni, da morajo biti reforme in naložbe biti zaključene do konca junija 2026.