STA novice / Na mariborskem sodišču pred novo sodnico spet domnevni preprodajalci droge

Mariborski kriminalisti so združbo, v kateri se je znova znašel tudi stari znanec policije Kristijan Kamenik, prijeli pred dobrim letom dni, tožilstvo pa jim očita, da so v treh letih zagrešili 44 kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo drog. Če bi zaseženo drogo prodali na črnem trgu, bi z njo zaslužili 650.000 evrov.

Danes je pred sodnico Lukeš stopil Matej Huskić, njegov zagovornik Gorazd Fišer pa je vztrajal pri zahtevi za izločitev vseh po njegovem mnenju nezakonito pridobljenih dokazov. Enako je pričakovati tudi na predobravnavnih narokih preostale enajsterice, ki bodo sledili v naslednjih dneh, saj niso priznali očitkov.

Odvetnik Fišer je znova spomnil, da se obramba še ni uspela v celoti seznaniti s popolno vsebino kazenske ovadbe, saj so nekatere listine v spisu po njihovem mnenju nezakonito zatemnjene, zlasti v delu, ki govori o tajnem sodelavcu z imenom Oblak, to pa naj bi jim onemogočalo pravico do poštenega sojenja.

Tožilec Izidor Rojs je ob tem zatrdil, da se izvirniki počrnjenih listin že ves čas postopka nahajajo v zapečateni kuverti, s katero razpolaga sodišče, v kar je zagovornik podvomil. Ker je specializiranemu državnemu tožilstvu, ki vodi kazenski pregon, očital nezakonito pridobitev dokazov na domnevno spornem USB ključku brez odredbe sodišča, ga je Rojs spomnil na njegov nedavni nastop v oddaji Tarča, kjer naj bi v zvezi z nekim drugim postopkom zatrjeval prav nasprotno.

Prejšnja sodnica je predobravnavne naroke začela novembra lani, pri tem pa je peterica od skupaj 18 obtoženih po sklenjenih dogovorih s specializiranim državnim tožilstvom očitke priznala v zameno za nižje kazni. Iz postopka je za zdaj izločen tuj državljan Maruana Hako, ki naj bi združbi dobavljal mamila in je slovenskim organom pregona nedosegljiv.

Med obtoženimi jih je četverica še vedno v priporu, tudi domnevni vodji združbe Bojan Vajda in Boštjan Paveo, Kamenik in nekdanja logaška učiteljica Monia Žuran.

Njihova obramba je izločitev sodice Melliwa dosegla po lanski sodbi ustavnega sodišča, v kateri je to zapisalo, da lahko v primerih, ko je sodnik sprejel priznanje katerega od več obtoženih, pravici do nepristranskega sojenja zadosti le, če se nato izloči, o zadevi pa odloča sodnik, ki s predhodno odločitvijo ni bil obremenjen.