STA novice / Dogovor o usklajenosti predloga pokojninske novele podpisan, premier izpostavil pomen spoštljivega dialoga (zbirno)

Pokojninska reforma je nuja, ker se družba stara in ker je treba poskrbeti za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema, je dejal premier. Med cilji, ki so jih po njegovih besedah zasledovali, so ustreznost pokojnin sedanjih upokojencev, vzdržnost pokojninskega sistema in zaupanje mlajših generacij, da bodo pokojnine dostojne, ko bo prišel njihov čas za upokojitev.

Ocenil je, da je dogovor med socialnimi partnerji o reformi zmaga dialoga in spoštovanja med akterji. Po njegovih besedah so pri dodatkih predvideni sistemski ukrepi. Tako so varstveni dodatek administrativno razbremenili, letni dodatek uredili sistemsko in uvedli zimski dodatek ali božičnico, ki bo izplačan že letos ob novembrski pokojnini.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je izpostavil ravnotežje med javnofinančno vzdržnostjo in blaginjo. Opozoril je, da reformo potrebujemo, ker se kot družba staramo, s tem pa se pomembno spreminja razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in upokojenci.

Kot je dejal, so s socialnimi partnerji zelo hitro prišli do dveh temeljev, na katerih so postavljali reformo in se dogovorili, da smo vsi skupaj pripravljeni delati nekoliko dlje, ampak ne za slabše pokojnine. Hkrati so se dogovorili, da mora biti sistem pripravljena na demografski prehod.

Minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da je izvedba reforme zelo pomembna tudi za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost in tako predpogoj za pridobitev evropskih sredstev. Ob tem je dejal, da je mejnike reforme spisala prejšnja vlada, pri čemer je bila po njegovih besedah "zelo ambiciozna".

Stroški, povezani s staranjem prebivalstva, bodo v prihodnjih letih naraščali počasneje, kot bi brez teh sprememb, kar bo ključno prispevalo k večji javnofinančni vzdržnosti pokojninskega sistema, je ocenil.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so na vladni strani uspeli pokazati razumevanje, da finančna vzdržnost ne bo temeljila na dodatnem obremenjevanju gospodarstva. Dodal je, da si slednjega kot država ne moremo privoščiti. Prav tako je zadovoljen, da se za upokojence uzakonja božičnica in da so uspeli ohraniti temeljno pravilo pokojninskega sistema, ki je 40 let delovne dobe za upokojitev.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je dejala, da je treba poskrbeti za razbremenitve, če želimo, da bo gospodarstvo ostalo konkurenčno in da bomo imeli delovna mesta. Med ključnimi cilji, ki jih naslavlja dogovor, je sicer omenila skrb za dostojne pokojnine sedanjih upokojencev in spodbudo za mlade. Kot zelo pomembno pa vidi tudi to, da se tistim, ki želijo delati dlje, to omogoči.

Tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je vesel, da so našli konsenz. Predlog reforme po njegovi oceni prinaša vzdržne pokojnine, ki so stimulativne tako za mlade kot za tiste pred upokojitvijo.

Sindikalna stran je medtem priznala, da gre za kompromis in da rešitve niso idealne. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da so bila pogajanja zelo težka. V zvezi so le stežka pristali na to, da se prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje, ki jo plačujejo delodajalci, ne zvišuje. Ta stopnja je namreč za delavce precej višja.

V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so dodali, da je zamujena tudi priložnost, da bi hkrati s tem sistemsko in pravičneje uredili obvezen zdravstveni prispevek. Kot pomembno pa je predsednik konfederacije Jakob Počivavšek omenil, da je bil dogovor dosežen v obdobju sorazmerno dobrih makroekonomskih razmer. Predlog ne vključuje radikalnih zaostrovanj upokojitvenih pogojev, hkrati pa prinaša višjo in bolj pravično odmero pokojnin v prihodnje, je ocenil.

Dogovora o predlogu reforme niso podpisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Med drugim so namreč prepričani, da bi morala reforma izenačiti obe prispevni stopnji.

Zunajparlamentarna stranka Glas upokojencev pa predlog reforme ocenjuje kot novo obliko varčevanja na račun upokojencev in kot nesprejemljivo poslabšanje njihovega položaja.

Po predlogu novele, ki je v javni razpravi od danes do 21. aprila, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Prav tako se bo daljšalo obdobje za izračun pokojninske osnove in bo od leta 2035 vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Hkrati se bo zviševal odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe in bo od leta 2035 znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Že novembra letos pa je predvidena tudi božičnica.