STA novice / Izrekanje volivcev o posameznih vprašanjih najpogosteje na zakonodajnih referendumih (tema)

Referendum je neposredno odločanje ali izrekanje volivcev o zakonu oz. drugem pomembnem vprašanju ali političnem predlogu z glasovanjem. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Na prvem referendumu decembra 1996 so volivci izbirali volilni sistem, po katerem bi želeli v prihodnje voliti svoje predstavnike v državni zbor. Referenduma se je udeležilo 38 odstotkov volivcev; za večinski volilni sistem jih je glasovalo 44,5 odstotka, za proporcionalnega 26,2 odstotka, za kombiniranega pa 14,4 odstotka.

V zgodovini zgodovini samostojne države so bili sicer najpogostejši zakonodajni referendumi, doslej jih je bilo izvedenih 23, letošnji referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo 24.

Stališča volivcev so se sicer do sprememb zakonodaje leta 2006 preverjala bodisi pred potrditvijo zakonskih besedil v parlamentu na predhodnem zakonodajnem referendumu, ki ga sedanja ureditev ne pozna več, bodisi na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Na predhodnih zakonodajnih referendumih so volivci leta 1998 odločali o financiranju izgradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne (TET 3), leta 2003 o telekomunikacijah in o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ter istega leta še o nedeljskem zaprtju trgovin.

Na naknadnem referendumu pa so volivci leta 2001 odločali o zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, leta 2004 o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih in leta 2005 o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Od sprememb zakonodaje leta 2006 je v zakonodaji ostala le možnost zakonodajnega referenduma po tem, ko DZ potrdi posamezen zakon. Odtlej je bilo izvedenih 16 zakonodajnih referendumov.

Po ustavnih spremembah spremenjen krog predlagateljev referenduma, določitev izjem in uvedba kvoruma

Več sprememb referendumske zakonodaje so prinesle tudi ustavne spremembe leta 2013.

Ustavne spremembe leta 2013 pa so prinesle še nekatere spremembe tega področja. Ustavni zakon je med drugim spremenil krog možnih predlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Tega lahko zahteva 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma, podprto s podpisi najmanj 2500 volivcev, pa lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev.

Spremembe ustave so določile tudi izjeme, o katerih referenduma ni mogoče razpisati. Tako se na referendumu ne sme odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Dobro desetletje pa je v veljavi tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Nasprotniki posameznih zakonov po večini uspešnejši v prepričevanju volivcev

Od skupno 23 zakonodajnih referendumov, ki so bili izvedeni v zgodovini samostojne države, so nasprotniki zakonov, ob sicer različno visoki volilni udeležbi, v večini primerov prepričali volivce, da so na glasovanju posamezna zakonska besedila zavrnili. Uspelo jim ni v devetih primerih.

Neuspešni so bili v prepričevanju volivcev pred referendumom o telekomunikacijah, o trgovinah, o RTVS leta 2005 in o sporazumu o arbitraži.

Neuspešni so bili tudi pobudniki dveh referendumov o drugem tiru in o arhivih leta 2014, saj je bila volilna udeležba nizka in zavrnitveni kvorum ni bil dosežen. Zavrnitveni kvorum prav tako ni bil dosežen na zadnjem referendumskem glasovanju, leta 2022 so volivci ob nekaj manj kot 42-odstotni volilni udeležbi večinsko podprli zakon o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi.

Veljavna referendumska zakonodaja določa, da leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, izraženo na referendumu.

V preteklosti tudi nekaj posvetovalnih referendumov in veliko neuspešnih pobud za razpis referendumskega odločanja

Volivke in volivci so doslej izražali svojo voljo tudi na šestih posvetovalnih referendumih. Marca 2003 sta potekala referenduma o članstvu Slovenije v EU in zvezi Nato, leta 2008 o ustanovitvi pokrajin, junija lani pa so se volivci izrekali o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter legalizaciji konoplje za medicinske namene in za osebno rabo.

Še več pa je bilo v preteklosti neuspešnih pobud oziroma zahtev za razpis referenduma. Pobude niso uspele, ker pobudniki niso zbrali dovolj podpisov, ker jih je zavrnil državni zbor ali pa je razpis referenduma preprečilo ustavno sodišče.