STA novice / V javni obravnavi predlog novele zakona o romski skupnosti

Po navedbah iz obrazložitve je osnovni cilj predlagane novele zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji odpraviti glavne pomanjkljivosti veljavnega zakona, ki je bil sprejet leta 2007 in od takrat ni bil spremenjen ali dopolnjen.

Predlog predvideva uvedbo novega instituta občinskega koordinatorja za izboljšanje položaja romske skupnosti kot nove povezave med lokalnimi skupnostmi in državno ravnjo. Te bi uvedli v občinah z evidentiranimi romskimi naselji, torej trenutno v 25 občinah. Občinski koordinatorji bi bili povezani v svet koordinatorjev, ki bi ga vodil državni organ, pristojen za narodnosti. Da uvedba koordinatorjev ne bi bremenila občinskih proračunov, pa je predvideno, da so občinski koordinatorji financirani iz državnega proračuna.

Z uvedbo občinskih koordinatorjev želijo izboljšati komunikacijo, izmenjavo mnenj in dobrih praks. Kot so navedli v obrazložitvi, namreč Svet romske skupnosti Republike Slovenije ne dosega ciljev in namena zakonodajalca ob sprejetju veljavnega zakona. "Ker svet romske skupnosti ne opravlja svoje funkcije, je treba storiti korak v smeri vzpostavitve koordinacije med lokalnim in državnim nivojem," so pojasnili.

Z novelo se predlaga tudi spremenjeno sestavo sveta romske skupnosti in ureditev njegovega statusa. V skladu z veljavnim zakonom omenjeni svet sestavlja 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Po novem bi ga sestavljali vsi izvoljeni predstavniki romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Svet bi se na novo konstituiral najpozneje v roku treh mesecev po vsakih rednih volitvah v občinske svete. Predsednika sveta bi člani izvolili izmed sebe na tajnem glasovanju z dvotretjinsko večino. Sedež sveta pa bi preselili iz Murske Sobote v Ljubljano.

Cilj predlagane spremembe je, kot piše v predlogu, "zagotoviti politično reprezentativnost, s tem pa legitimno ter bolj demokratično pa tudi kakovostnejše delovanje Sveta romske skupnosti Republike Slovenije". Po mnenju večine organizacij romske skupnosti in tudi varuha človekovih pravic sedanja sestava neupravičeno zapostavlja (diskriminira) del romske skupnosti, lokalnih romskih skupnosti in civilnopravnih organizacij romske skupnosti pri možnostih za udeležbo v svetu, so pojasnili v obrazložitvi.

Prav tako bi z novelo določili pravne podlage za sofinanciranje društev, zvez društev romske skupnosti, njihovih medijev in drugih programov in projektov izobraževalne, kulturne, socialne, bivanjske, zdravstvene, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za izboljšanje položaja romske skupnosti. Medtem ko po obstoječi ureditvi javne razpise izvaja svet romske skupnosti na podlagi vsakoletne pogodbe z državnim organom, pristojnim za narodnosti, bi pristojnost zdaj prenesli na slednjega.

Kot četrti cilj za pripravo novele zakona pa predlagatelj navaja urejanje izboljšanja bivanjskih razmer romske skupnosti. Predviden je poseg v 121. in 123. člena zakona o urejanju prostora, v primeru ko se postopek občinskega prostorskega načrta začne le za evidentirana romska naselja.

Nosilci urejanja prostora in ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, bi morali v postopku priprave občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša le na urejanje evidentiranih romskih naselij, predložiti dokumente, informacije in mnenja najpozneje v 30 dneh od prejema zaprosila. Če dokumentov, informacij ali mnenj ne bodo predložili v tem roku, bi se štelo, da jih nimajo oziroma da podajajo pozitivno mnenje.

Letni stroški za izvajanje določb zakona so ocenjeni na 1,14 milijona evrov, od tega za 25 koordinatorjev dober milijon, za materialne stroške za sklic sej sveta koordinatorjev, sejnine in potne stroške pa 40.000 evrov. Finančne posledice za državni proračun bi imel tudi prenos pristojnosti za izvajanje javnih razpisov, saj sta predvideni dve novi zaposlitvi (skupaj 50.000 evrov bruto letno).