STA novice / Dovolj podpisov za že sedmi referendum v tem mandatu (zbirno)

Največja opozicijska stranka SDS, ki bi morala za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, zbrati najmanj 40.000 podpisov, je do vključno srede, ko so aktivno zbirali podpise, zbrala nekaj več kot 47.000 podpisov, je danes na novinarski konferenci sporočil njihov poslanec Zvone Černač.

Zakon, ki ga je po vetu DS DZ vnovič potrdil konec januarja, sicer ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

SDS zakonu nasprotuje, ker meni, da v primerjavi z drugimi upokojenci v privilegiran položaj postavlja kulturnike. Kot nespodobno so označili tudi, da se je koalicija odločila za ta zakon "brez občutka zmernosti" in to še preden je pripravila spremembe pokojninske zakonodaje.

V koaliciji takšne očitke zavračajo in referendumu nasprotujejo. Nad zadostnim številom zbranih podpisov sicer vladne stranke niso presenečene in so takšen rezultat tudi pričakovale. V največji vladni stranki Gibanje Svoboda in v koalicijski Levici so v odzivih ocenili, da gre pri referendumu za zavajanje volivcev ter da je ta uperjen tako proti upokojencem kot proti kulturi in umetnikom.

"Če si tako rešujejo slabo vest, ker niso za upokojence naredili nič v preteklosti, razen tega, da so jim uredili slabše pogoje za upokojevanje, potem mi je zelo žal. Temu se moramo upreti in treba je povedati zelo jasno, kaj se tukaj gredo. Gre za kampanjo SDS za volitve na ramenih davkoplačevalcev," je bila v današnji izjavi ostra koordinatorica Levice in ministrica za kulturo, na resorju katere so pripravili zakon, Asta Vrečko.

Glede zakona pa je znova pojasnila, da so želeli s predlaganimi rešitvami v zakon zapisati ustrezne kriterije za podeljevanje dodatkov, na kar je v preteklosti opozarjalo tudi računsko sodišče.

Tudi podpredsednik vlade in podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon je spomnil, da bo, če nov zakon ne bo stopil v veljavo, v veljavi ostal zakon iz 70. let prejšnjega stoletja, v katerem pogoji za podeljevanje dodatkov niso natančno opredeljeni. "Gre za manipulacijo volivcev, ne rešuje nič, ne odpravlja nič, ohranja stari zakon, ukinja novega," je še dejal o prihajajočem referendumu.

V SDS so zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma začeli 20. februarja, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se bo uradno iztekel prihodnjo sredo.

Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Kdaj bodo to storili, Černač danes ni razkril, je pa zatrdil, da se bodo držali zakonsko določenih rokov in podpise v DZ vložili v prihodnjih dneh.

Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

V SDS so danes kot smiselno ocenili, da se referendum izvede čim prej.

Še pred dnevom glasovanja pa politične akterje čaka predreferendumska kampanja. Da se bodo vanjo vključili, so danes v izjavah napovedali že v parlamentarnih Svobodi, Levici, SDS in NSi.

V tem mandatu je bilo sicer doslej izvedenih že šest referendumov, od tega leta 2022 trije zakonodajni, lani pa trije posvetovalni referendumi.