sreda, 19.3.2025
Ljubljana, 19. marca (STA) - Državni svet je na današnji seji brez glasu proti odločil, da na ustavno sodišče pošlje zahtevo za ustavno presojo nove plačne ureditve v delu, ki se nanaša na predsednika DS in sekretarja DS. Državnemu svetu se zdi neustrezno, da je predsednik DS uvrščen dva plačna razreda nižje od denimo predsednika DZ in vlade.
Ustavnemu sodišču predlaga, da začasno zadrži izvrševanje dela ureditve, kolikor se nanaša na predsednika DS in sekretarja DS. Zadevo pa naj sodišče obravnava prednostno, so navedli v zahtevi.
Pobudo, da na ustavno sodišče pošljejo omenjeno zahtevo, je podal predsednik DS Marko Lotrič. Po Lotričevem mnenju je ureditev plačnega položaja predsednika in sekretarja DS neustrezna, saj je predsednik uvrščen v 65. plačni razred, sekretar pa v 55. plačni razred. S tem je kršeno načelo delitve oblasti, saj se vzpostavlja bistvena nesorazmerja v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, je Lotrič dejal na seji.
Da ne bi bilo vzpostavljenih bistvenih nesorazmerij, bi moral biti predsednik DS po prepričanju DS uvrščen v 67. plačni razred, v katerega so uvrščeni predsedniki republike, DZ in vlade, kot tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Sekretar DS pa bi moral biti uvrščen vsaj v 58. plačni razred, tako da bi zaostajal za generalnim sekretarjem DZ za tri plačne razrede oz. bi se izenačil z generalnim sekretarjem urada predsednika republike.
Po Lotričevih besedah oba domova parlamenta ne glede na različne naloge in pristojnosti sodelujeta pri izvajanju temeljnih funkcij parlamenta. Glede na to bi moral biti tudi plačni položaj vodilnih funkcionarjev v obeh domovih relativno primerljiv, je prepričan.
Veljavni ureditvi očita tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, ker niso podani utemeljeni ustavnopravni razlogi za drugačno obravnavo podobnih položajev. Meni namreč, da sta predsednik DS in sekretar DS brez utemeljenih ustavnopravnih razlogov obravnavana drugače kot nekateri ostali bistveno podobni vodilni funkcionarji državnih organov, ki so z začetkom leta 2025 takoj vstopili v proces poviševanja svoje plače. Tudi za predsednika in sekretarja DS pa je kot za poslance in funkcionarje vlade predvidena zamrznitev povišanja plače do novega mandatnega obdobja DZ.
DS je medtem v svoji zahtevi poudaril, da ima DS poseben ustavno varovani neodvisni položaj. Da lahko prek svojih funkcionarjev in javnih uslužbencev učinkovito opravlja različne ustavne in zakonske naloge ter pristojnosti, mora imeti zagotovljeno neodvisnost. Na slednjo pa vpliva več dejavnikov, denimo razmerja do drugih državnih organov, materialna neodvisnost organa in neodvisen materialni položaj poklicnih funkcionarjev organa, so našteli.
Kot so še zapisali v zahtevi, je ustavno sodišče že izrecno poudarilo, da je DS glede na ustavo samostojen organ in ima v razmerju do DZ pristojnosti, ki so pomemben del sistema zavor in ravnovesij v okviru delitve oblasti. V zvezi z načelom delitve oblasti pa je treba po prepričanju ustavnega sodišča upoštevati, da sistem zavor in ravnovesij ustrezno obvladuje tudi posamezen del oblasti. Takšnega položaja DS se je zavedal že ustavodajalec, kar izhaja iz člena ustave, po katerem imajo državni svetniki enako imuniteto kot poslanci, o njej pa odloča DS sam, so navedli.
Lotrič je na novinarski konferenci po seji dejal, da pri zahtevi za ustavno presojo "ne gre za denar, ampak za odnos do DS". Tako predsedniki republike, DZ in vlade kot tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča so uvrščeni v 67. plačni razred, le predsednik DS v 65., je izpostavil. "Tu gre predvsem za dojemanje funkcij DS," je kritičen. Nižje plače v DS v primerjavi z drugimi organi so po njegovem mnenju posledica napačnih odločitev pri pripravi veljavnega plačnega sistema.
DS je imel v predlogu dnevnega reda današnje seje tudi mnenje k predlogu zakona o medijih, ki ga je pripravila pristojna komisija DS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Vendar so točko umaknili z dnevnega reda, ker se bo predlog zakona po napovedi iz koalicije še spreminjal. Tudi odbor DZ za kulturo je 13. marca zakonski predlog umaknil z dnevnega reda. Poslanske skupine koalicije so namreč izrazile željo, da na podlagi prejetih mnenj pripravijo ustrezna dopolnila k zakonu, kar po njihovih pojasnilih zahteva dodatna usklajevanja.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki