STA novice / Svoboda in SD s predlogom za odpravo obveznega članstva v KGZS

Kot izhaja iz predloga, je cilj novele zagotoviti združevanje tistih fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost na območju Slovenije v KGZS na prostovoljni osnovi oz. ukinitev dosedanjega obveznega članstva in uvedba prostovoljnega članstva ter zmanjšanje stroškov za volitve v ključne organe zbornice - svet zbornice in svete območnih enot zbornice.

Predlagatelja sta pri tem poudarila, da predlog zakona "ne posega v status, obliko organiziranosti zbornice, na javna pooblastila, ki jih ima KGZS, ter na delovanje javne službe kmetijskega svetovanja, za delovanje katere zagotavlja sredstva država".

Glede na predlog pa bi se odpravilo obvezno članstvo v zbornici, in sicer po zgledu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), za katero je bilo uvedeno prostovoljno članstvo leta 2006, in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), za katero je DZ obvezno članstvo ukinil leta 2013.

"Predlagatelja sva prepričana, da bo zbornici kljub predlaganim spremembam zakona še vedno omogočeno izvajati ključne naloge, kot so zlasti predstavljanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, strokovna pomoč, obravnavanje problematike kmetijstva, gozdarstva in ribištva itd.," sta Janev in Žnidaršič zapisala v predlogu.

Tako predlagata tudi, da se iz zakona poleg vseh določb, ki so povezane z obveznim članstvom, črta besedilo, ki določa kriterije in višino zborničnega prispevka za obvezne člane zbornice. Članarina naj bi se do določitve nove višine obračunala in plačevala v skladu z doslej veljavnimi določbami zakona oziroma v višini, ki je doslej veljala za obvezne člane, medtem ko naj bi novelo za določitev zborničnega prispevka prvič uporabili za leto 2026.

Glede na predlog novele bi dosedanji člani zbornice z njeno uveljavitvijo postali prostovoljni člani, po štirih mesecih od uveljavitve zakona pa bi lahko izstopili iz zbornice.

Predlog novele tudi poenostavlja volitve v svet zbornice in v svete njenih območnih enot. Fizične osebe so doslej volile na podlagi splošne in enake volilne pravice, pravne osebe pa prek elektorjev. Novela pa naj bi ureditev volitev v organe zbornice prepustila zborničnemu statutu.

Predlagatelja sta med drugim prostovoljno članstvo utemeljila s tem, da tisti, ki so obvezni člani zgolj zato, ker so lastniki povečini manjših kmetijskih ali gozdnih parcel, kmetijska ali gozdarska dejavnost pa jim ne predstavlja vira dohodka, obvezno članstvo dojemajo kot prisilo in kot nedemokratično. To po njuni oceni potrjuje tudi skromna volilna udeležba, ki je bila na zadnjih zborničnih volitvah oktobra lani 10,15-odstotna.

Med razlogi je tudi pobuda kmetijskih podjetij, ki so pretekli teden prek zbornice Kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS poslanskim skupinam poslala svoj osnutek novele zakona o KGZS, s katero bi obvezno članstvo v kmetijski zbornici odpravili za pravne osebe.

Poslanca spremembo predlagata tudi zato, ker menita, da sta neodvisnost in avtonomija KGZS po zadnjih volitvah končani, čeprav statut določa, da je zbornica avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija. "Predsednik največje opozicijske stranke (Janez Janša, op. STA) je javno izjavil: '...po lanskih evropskih volitvah in volitvah v KGZS, na katerih je slavila SDS ...', s čimer je nedvoumno priznal, da je ta stranka z zmago na volitvah prevzela KGZS tako politično kot upravljavsko," piše v predlogu.

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, sedanjo kmetijsko ministrico, so se za spremembo zakona o KGZS - ki je bil prvotno sprejet leta 1999, trenutno pa je v veljavi različica iz leta 2008 - zavzemali tudi leta 2023, ko so v novelo zapisali, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice, s čimer so po njihovih navedbah želeli depolarizirati zbornico. Ustavno sodišče je sicer pozneje ta del novele razveljavil.