STA novice / Pred odborom DZ predlog razmejitve javnega in zasebnega zdravstva (ozadje)

Predvidena popolna omejitev dela pri čistih zasebnikih

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti bi zdravstvenim delavcem, ki delajo v javnem zdravstvu, onemogočil sočasno delo pri t. i. čistih zasebnikih. Gre za zasebnike, ki nimajo koncesij za opravljanje zdravstvene službe v javni zdravstveni mreži.

Zdravstveni delavci pa bi lahko pod določenimi pogoji (med drugim ne bi smeli odklanjati nadurnega dela in dežurstev) pridobili soglasje za dodatno delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju. Soglasje jim bodo lahko vodstva javnih zavodov izdala pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe.

Predlog novele predvideva tudi izjemo, in sicer bi lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Kot je napovedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bi predlog novele spodbujal zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bi bili za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani po podjemni pogodbi, ki bi bila davčno bolj ugodna.

Predlog novele zakona bi natančno opredelil tudi javno zdravstveno službo, javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki bi jo po novem določala vlada, in uvedel zdravstvene regije.

Predlog novele bi nekaj sprememb prinesel tudi na področje koncesij. Vezal bi jih na pravni status in dejanskega lastnika izvajalca zdravstvene dejavnosti v času izdaje koncesijske odločbe. Če bi se ta spremenil, bi koncesijo odvzeli. Predlog bi ukinil avtomatično podaljševanje koncesij in določil pogoje za njihovo pridobitev.

Koalicija pripravila številna dopolnila, opozicija predlogu nasprotuje

V koaliciji so za sejo odbora za zdravstvo pripravili dopolnila k številnim členom. Dokument, dolg 84 strani, so v DZ poslali minulo sredo. Večina predlogov je nomotehničnih, s katerimi so skušali slediti pripombam zakonodajno-pravne službe DZ, je v petek pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

V Svobodi so za STA pojasnili, da od vrste deležnikov prejemajo številne predloge za izboljšanje členov, zato bodo zakon in že vložena dopolnila spreminjali do zadnje sekunde, če bodo s tem prispevali k izboljšanju zakona.

Pojasnili so, da z dopolnili med drugim spreminjajo 2. člen novele. Ta bo po spremembi določal, da se zdravstvene storitve, ki jih nosilci zdravstvene dejavnosti izvajajo v okviru javne zdravstvene mreže, izvajajo na nepridobitni način. To pomeni, da bodo tako morali delovati tudi koncesionarji.

S to predvideno spremembo so zadovoljni tudi v Levici. Zadovoljni so tudi, da je koalicija ostala trdna pri svojem osnovnem cilju jasne razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom in ni popustila lobiranju po rahljanju te razmejitve.

Tudi v SD so med predvidenimi spremembami izpostavili neprofitnost koncesionarjev. Pojasnili so, da so tako rešitev podpirali že v preteklosti in že takrat opozarjali, da mora biti dobro utemeljena, sicer tvega razveljavitev s strani ustavnega sodišča, kar se je takrat tudi zgodilo. Menijo, da je tokratna rešitev dobro utemeljena in bo prestala morebitno presojo ustavnosti.

Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek pa predlagata spremembe dveh členov. Predlagata črtanje določbe o vpeljavi dnevnih bolnišnic. Ocenjujeta, da predstavljajo odskočno desko za nadaljnji razvoj zasebnega in koncesionarskega dela zdravstva. Ob tem pa bi zdravstvenim delavcem iz javnih zavodov popolnoma onemogočila sodelovanje tudi s koncesionarji, ne le s čistimi zasebniki.

Medtem pa v opozicijskih SDS in NSi predlogu novele ostro nasprotujejo in opozarjajo na škodljive posledice. V SDS so v petek v DZ vložili predlog za umik te točke z dnevnega reda torkovega odbora. "Vlada in koalicija sta v skoraj treh letih javno zdravstvo pripeljali do roba. S sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnost ga bosta pahnili čez rob," je navedla vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

Na predlog številne pripombe in predlogi zdravstvenih deležnikov

Predlogu novele vseskozi močno nasprotujejo zdravniške organizacije. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je predlog novele zavrnila in ocenila, da v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo. "V primeru sprejetja predloga v trenutni obliki predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice," so opozorili. Iz zbornice so tako v DZ posredovali pripombe k številnim členom zakona.

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije podpirajo določilo predloga novele, po katerem bi bilo javnim zdravstvenim delavcem prepovedano delo pri zasebnikih. Gre za ukrep, ki je skladen s konkurenčnimi prepovedmi v drugih sektorjih, je za STA poudarila direktorica združenja Tatjana Jevševar. Z nekaterimi drugimi deli predloga novele pa niso povsem zadovoljni.

Tako so v dopisu, ki so ga posredovali DZ, med drugim predlagali diferenciacijo cen zdravstvenih storitev med javnimi zavodi in koncesionarji. Nasprotujejo predvideni ureditvi enodnevne bolnišnice, saj da odpira vrata ustanavljanju zasebnih bolnišnic, hkrati pa izvajanje skrbi za težje bolnike teh bolnišnic prenaša na javne bolnišnice.

Menijo tudi, da bi morala nepridobitnost izvajanja javne zdravstvene službe veljati tudi za koncesionarje. Za enako spremembo so se zavzeli tudi v iniciativi Glas ljudstva. Členu pa nasprotujejo v Lekarniški zbornici Slovenije. Sklicujejo se na dve odločbi ustavnega sodišča, v katerih je to odločilo, da je odrejanje razpolaganja s presežkom iz tržne dejavnosti neustavno.

Razmejitev zdravstva napovedali v koalicijski pogodbi

Prepoved dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih je koalicija napovedala že v koalicijski pogodbi. Tam je sicer predvidela tudi prepoved dela zdravnikov iz javnih zavodov pri koncesionarjih.

Jasno in dokončno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je premier Robert Golob nato ponovno napovedal maja lani. "Ta zakon bo poskrbel za krepitev javnega zdravstva in za to, da bo mešanja in prepletanja med javnim in zasebnim v bodoče bistveno manj," je takrat napovedal Golob.

Vlada je besedilo predloga novele potrdila 16. januarja. Med pripravo se je besedilo sicer večkrat spremenilo, med drugim tudi v delu, ki ureja možnost dela javnih zdravstvenih delavcev pri drugih delodajalcih.