STA novice / Občine na udaru odškodninskih zahtevkov zasebnih lastnikov občinskih cest (tema)

Problematika neurejenega lastništva zemljišč, preko katerih potekajo občinske kategorizirane ceste, je znana že dolgo in izvira iz preteklih okoliščin. Uradnih podatkov o tem, koliko je takšnih občinskih cest, ki v resnici niso v lasti občin, ni. Po oceni, ki izhaja iz leta 2017 neuspešno vloženega predloga zakona o ureditvi lastništva javnih cest, naj bi bilo po državi takrat takšnih več kot 20.000 kilometrov cest.

V združenjih občin s problematiko seznanjeni

S problematiko so dobro seznanjeni v občinskih združenjih. Kot so za STA izpostavili pri Skupnosti občin Slovenije (SOS), o problematiki že več let opozarjajo državo. "Več občin se je že obrnilo na nas in opozorilo na izzive, s katerimi se soočajo. Gre za resen problem, saj občinam povzroča dodatne administrativne in predvsem finančne obremenitve, ki jih pogosto ni mogoče reševati v okviru obstoječih proračunskih sredstev," je za STA navedla generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar.

Pristojno ministrstvo in vlado so večkrat opozorili, da občine za reševanje problematike lastništva cest nimajo sistemskega vira financiranja, zaradi česar poteka reševanje te problematike zelo počasi, je dodala.

Podrobnih podatkov glede vloženih zahtevkov na SOS nimajo, ocenjujejo pa, da se vse občine srečujejo z vprašanjem neurejenih lastništev zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane ceste, pri čemer gre večinoma za odročne ceste. "Večino zadev občine urejajo v dogovoru z lastniki zemljišč, medtem ko na sodišče pridejo zgolj primeri, kjer dogovor ni mogoč," so dodali. Na SOS tudi nimajo podatkov o izplačanih odškodninah oz. jih ne zbirajo.

Občinam svetujejo, da vsak zahtevek obravnavajo individualno in skrbno preverijo vso razpoložljivo dokumentacijo. "V mnogih primerih so takratni lastniki občini dovolili gradnjo ceste, saj je bila ta v njihovem interesu. Večina primerov zadeva ceste, zgrajene pred več kot 15 leti, ko je bil poudarek na zagotavljanju dostopnosti, medtem ko vprašanja lastništva in vpisovanja v zemljiško knjigo pogosto niso bila formalno urejena," so navedli na SOS. Zavzemajo se za iskanje sistemske rešitve, ki bo občinam omogočila učinkovito urejanje lastništva cest.

V državnem svetu ustanovljena delovna skupina

Tudi na Združenju občin Slovenije (ZOS), ki je lani na državni svet naslovilo pobudo za ustanovitev delovne skupine za ureditev področja občinskih javnih cest v zasebni lasti, občinam svetujejo, da v primeru prejetja zahtevka temeljito preučijo pravno podlago ter se po potrebi posvetujejo s pravnimi strokovnjaki. Prav tako je smiselno, da se občine med seboj povežejo in izmenjajo izkušnje ter informacije o morebitnih rešitvah, so pri ZOS navedli za STA.

Državni svet je pobudo ZOS podprl in delovno skupino, v kateri je več predstavnikov interesne skupine lokalnih interesov oz. županov, ustanovil decembra lani. Delovna skupina, ki jo vodi Dušan Strnad, sicer župan Občine Ivančna Gorica, je z delom že začela, druga seja skupine je sklicana za 24. februar.

Delovna skupina je že pozvala občine, da posredujejo aktualne podatke o stanju v njihovih občinah ter predloge rešitev. Predsednik delovne skupine pričakuje, da bodo v prvi polovici letošnjega leta pripravili temeljito oceno stanja in konkretne predloge za ureditev te problematike, ki jih bodo nato skušali uskladiti s poslanskimi skupinami, so za STA pojasnili v DS.

Pomoč pri pridobivanju odškodnin ponuja podjetje Tvoja cesta

Pomoč pri pridobivanju odškodnin nekaterim lastnikom cest s poslanim dopisom ponuja podjetje Tvoja cesta, ki je po lastnih navedbah v zadnjih petih letih pomagalo že več sto lastnikom javnih cest "pridobiti pravično odškodnino in urediti zemljiškoknjižno stanje".

Za takšno nagovarjanje lastnikov zemljišč se je podjetje odločilo, ker "občine praviloma ne želijo premoženjskopravno urediti teh stanj na način, da bi lastnikom plačale pravično odškodnino", je za STA navedel direktor podjetja Tvoja cesta Boštjan Trobiš, sicer po poklicu geodet. Po njegovih besedah je pravična odškodnina tista, ki je skladna s sodno prakso.

Med drugim je izpostavil, da so poleg občin tudi številni drugi upravljavci zgradili javno gospodarsko infrastrukturo preko zemljišč v zasebni lasti, ne da bi prej ustrezno katastrsko in zemljiškoknjižno ter premoženjsko uredili nepremičnine.

Občina Ravne na Koroškem enega od zahtevkov trenutno skuša rešiti z mediacijo

Da se občina sooča tudi z zahtevki po visokih odškodninah, je za STA potrdil župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen. Ocenil je, da gredo razmere v "finančno neobvladljivo situacijo". Občina po njegovih besedah skuša zadeve rešiti z dvostranskim dogovarjanjem. Je pa eden od zahtevkov, ki ga je prejela občina, v znesku 200.000 evrov in trenutno pred sodiščem v zvezi s tem poteka mediacija.

Tudi Občina Mislinja je že prejela več vprašanj in pozivov lastnikov zemljišč v zvezi s tem, je za STA povedal župan Občine Mislinja Bojan Borovnik. Je tudi državni svetnik in član omenjene delovne skupine DS.

Tudi župan Občine Podlehnik Sebastian Toplak je za STA povedal, da so na občini seznanjeni z dopisi, ki nagovarjajo občane, naj uredijo zemljiškoknjižno stanje občinskih cest na njihovih zemljiščih in da jim pripadajo tudi odškodnine. Zaveda se, da bodo občine zadeve morale urediti, a opozarja, da so omejene s finančnimi sredstvi. Poudaril je še, da so doslej z vsakomur, ki je izrazil željo, da se stanje uredi, skušali zadeve dogovoriti dvostransko.