STA novice / Leto 2025: V ospredju poljskega predsedovanja Svetu EU različni vidiki varnosti (ozadje)

"Vsako predsedstvo pravi, da bo Svet EU vodilo v edinstvenih, posebnih in izrednih razmerah, vendar pa to za nas resnično drži. Ena vojna je v naši neposredni bližini, nekoliko bolj stran pa še ena. Prihaja do menjav v vladah v Evropi in po svetu. Vse to ustvarja okolje, ki je zagotovo zanimivo in vznemirjujoče, vendar pa je tudi polno negotovosti. Vse ankete kažejo, da si Evropejci želijo varnosti in stabilnosti," je na predstavitvi prednostnih področij poljskega predsedovanja Svetu EU sredi meseca v Bruslju dejala stalna predstavnica Poljske pri EU Agnieszka Bartol.

Zato se bo poljsko predsedstvo po njenih besedah osredotočilo na različne vidike evropske varnosti. Prvi od teh je zunanja varnost, pri čemer bodo med drugim podpirali prizadevanja za okrepitev obrambne pripravljenosti EU.

Pod zunanjo varnost prav tako sodi nadaljnja vojaška in druga podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Kot je razvidno iz programa poljskega predsedovanja, objavljenega na spletu, si bodo prizadevali za stabilno vojaško podporo Kijevu. Delali bodo tudi na konsistentni podpori EU ukrajinskim načrtom za trajen in pravičen konec vojne.

Varšava pa bo Kijev podpirala tudi pri njegovih prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Že v začetku leta bi lahko Ukrajina, pa tudi Moldavija začeli vsebinsko fazo pogajanj z EU.

"Del zunanje varnosti je tudi širitev unije. Verjamemo, da je širitev ključna za stabilnost (Evrope)," je povedala Bartol. Zagotovila je, da si bo Poljska kot predsedujoča država na področju širitve prizadevala za geografsko uravnotežen pristop. To pomeni, da bodo države kandidatke z vzhoda Evrope in kandidatke iz regije Zahodnega Balkana obravnavali enakovredno. Vendar pa bo napredek na poti približevanja EU odvisen od njihovih dosežkov.

S širitvijo so povezane tudi notranje reforme EU, da bo ta pripravljena na sprejem novih članic. V Varšavi napovedujejo, da bodo do junija 2025 pripravili poročilo o tem, kakšne spremembe potrebuje unija na področjih vrednot, politik, proračuna in upravljanja.

Druga dimenzija varnosti je notranja varnost, pri čemer se bo predsedstvo osredotočilo predvsem na iskanje novih rešitev za okrepitev zaščite zunanjih meja EU. Na zunanji meji unije se nahaja tudi Poljska, proti kateri Belorusija in Rusija namerno pošiljata migrante iz tretjih držav.

Ravno zato, ker tega problema ne naslavlja v zadostni meri, pa Poljska letos spomladi ni podprla evropskega pakta o migracijah in azilu. Bartol sicer zagotavlja, da bodo kljub temu v vlogi predsedujoče države nadaljevali priprave na izvajanje nove migracijske zakonodaje EU, ki se bo začela uporabljati poleti 2026.

Poljsko predsedstvo bo na področju migracij bdelo tudi nad obravnavo predloga Evropske komisije o vračanju migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU. Komisija predlog napoveduje za prvo četrtletje prihodnjega leta.

Ob začetku mandata se bo sicer Evropska komisija, ki je delo začela 1. decembra, v največji meri osredotočila na predloge, namenjene spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Namen t. i. kompasa za konkurenčnost, ki naj bi ga Bruselj predstavil že januarja, bo zmanjšanje inovacijskega zaostanka za ZDA in Kitajsko, razogljičenje gospodarstva in okrepitev ekonomske varnosti.

To pa je tudi eden od vidikov varnosti, ki se jim bo posvetilo poljsko predsedstvo Sveta. Po mnenju Varšave je treba poglobiti evropski notranji trg in odpraviti ovire za čezmejno poslovanje. Obenem si bodo prizadevali za zmanjšanje administrativnega bremena za evropska podjetja.

Ena od njihovih prednostnih nalog na področju ekonomske varnosti bo prav tako zagotoviti pravične konkurenčne pogoje za evropska podjetja na globalni ravni. Tu se pred začetkom poljskega predsedovanja postavlja predvsem vprašanje, kaj bo za evropsko gospodarstvo pomenila vrnitev Donalda Trumpa na položaj ameriškega predsednika, ki je predvidena za 20. januar.

Z ekonomsko varnostjo je tesno povezana še ena dimenzija varnosti Evrope. To je energetska varnost, pri čemer se bodo posvetili predvsem diverzifikaciji dobav energentov in zmanjšanju razlik v njihovih cenah po EU.

Na področju prehranske varnosti poljsko predsedstvo izpostavlja potrebo po konkurenčnem in odpornem evropskem kmetijstvu, na področju zdravstva pa se bodo osredotočili na digitalizacijo zdravstvene oskrbe. Na področju informacijske varnosti napovedujejo okrepitev usklajevanja v boju proti dezinformacijam.

Za uresničitev teh ukrepov pa bo treba zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva, o čemer se bodo države članice pogovarjale v okviru pogajanj o večletnem finančnem okvirju (MFF) za obdobje 2028-2034. V času poljskega predsedstva sicer še ni pričakovati uradnega predloga komisije, bodo pa članice začele razpravo o tem.

Poljska bo Svetu EU predsedovala drugič, odkar je leta 2004 postala članica EU. Nasledila bo Madžarsko, katere predsedovanje je zaznamovalo vzpostavljanje novih institucij EU po junijskih evropskih volitvah in zato nekaj manj zakonodajnega dela. Je pa za neodobravanje v Bruslju in prestolnicah drugih članic že ob začetku predsedovanja z obiskom v Moskvi poskrbel madžarski premier Viktor Orban.

S poljskim predsedstvom se začenja nov trio predsedujočih držav, ki ga sestavljata še Danska in Ciper. Skupaj je trojica držav pripravila program za naslednje leto in pol.