STA novice / Leto 2025: Davčni ukrepi za večjo konkurenčnost, več sprememb prihodnje leto (tema)

Leto 2024 se je začelo z ustanovitvijo dveh delovnih teles z zaupano jima nalogo, da analizirata izzive veljavne davčne zakonodaje in pripravita predloge možnih rešitev za njihovo naslovitev. V delovni skupini za davke so predstavniki gospodarskih združenj in več ministrstev, v strateškem svetu za davke, ki deluje kot strokovno posvetovalno telo ministra za finance, pa posamezniki s širokimi izkušnjami z davčnega področja.

Prvi paket davčnih sprememb za krepitev konkurenčnosti in dodane vrednosti

Delovna skupina za davke in strateški svet za davke sta z delom začela sredi februarja in njune prve ideje je vlada povzela v maja predstavljenih izhodiščih za prvi paket davčnih sprememb. "Ta vključujejo tri cilje: razvojne spodbude, izboljšanje konkurenčnosti in obdavčitev nezdrave hrane ter alkoholnih pijač," je konec maja na dogodku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije povedal premier Robert Golob.

Po njegovih besedah bo v naslednjih 20 letih ključna bitka za visoko izobraženo delovno silo, zato si vlada veliko obeta od nove olajšave za visoko kvalificirane kadre do 40 let, ki jo je zapisala v novembra sprejeto novelo zakona o dohodnini. Olajšave v višini sedem odstotkov od bruto plače bodo ob pogoju dvakratnika povprečne plače pet let deležni novi rezidenti. To so vsi tisti, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani.

Ta določba, ki jo je vlada utemeljevala z zgodovinsko visoko stopnjo zaposlenosti v Sloveniji in posledično izpraznjenim kadrovskim bazenom v Sloveniji, naj bi bila eden ključnih potrebnih ukrepov za nadaljnji razvoj Slovenije, to je povišanje produktivnosti. A našla je tudi nasprotnike, ki v njej vidijo diskriminacijo slovenskih zaposlenih in je bila eden od vzrokov za odložilni veto, katerega je kmalu po sprejemu novele zakona izglasoval državni svet.

Po ponovnem izglasovanju v DZ bo novela zakona o dohodnini tako kot preostalih pet davčnih zakonov, ki jih je DZ v paketu sprejel novembra, uveljavljena 1. januarja 2025. Poleg olajšave za nove rezidente vsi skupaj prinašajo še več manjših popravkov, poenostavitev in uskladitev davčne zakonodaje z evropskimi predpisi, med drugim višji DDV na sladke pijače, omejitev prenašanja davčnih izgub ter ponovno izvzetje območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz obdavčitve.

Kot pomembni za spodbujanje lastništva delavcev v podjetjih je vlada v postopku sprejemanja izpostavljala dve rešitvi. Prva je lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, druga pa zamik izračuna davčne obveznosti od nagrajevanja zaposlenih v začetnih fazah poslovanja inovativnih zagonskih podjetij.

Novela zakona o dohodnini zaradi posega v sistem normirancev na ustavno sodišče

Na manj razumevanja so naletele spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se namreč znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Spremembe so tudi pri uveljavljanju normiranih stroškov.

Vlada je zaostritev sistema normirancev utemeljevala z dejstvom, da je bil uveden za lažji vstop predvsem obrtnikov v svet podjetništva, a se je do danes izrodil. "Danes je namenjen predvsem tistim, ki nimajo stroškov, kot so svetovalne dejavnosti," je septembra v DZ opozoril finančni minister Klemen Boštjančič. Dodal je, da je med normiranci tudi veliko zdravnikov, čemur javni sektor sploh ne more konkurirati.

Kritiki posega v sistem normirancev so na drugi strani svarili pred dodatnim zatekanjem k nedovoljenim praksam in posledično nižjimi prilivi v javne blagajne. Najbolj glasni so bili v poslanski skupini NSi, ki je s podpisi poslancev SDS dober mesec pred uveljavitvijo poslala novelo zakona o dohodnini v presojo ustavnemu sodišču. "Ta vlada bije zelo močan ideološki boj proti podjetnikom, proti najbolj ustvarjalnim, proti samostojnim podjetnikom, obrtnikom," je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Se vendarle obeta razbremenitev plač?

Medtem so delodajalci vlado tudi letos večkrat pozvali k davčni razbremenitvi plač. "Pravi čas za to je zdaj, v času rekordno visokih prilivov v državne blagajne iz dohodnine in socialnih prispevkov," so denimo julija zapisali na GZS. A dogaja se ravno nasprotno, zaradi preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek in odsotnosti usklajevanja olajšav in dohodninskih razredov se je obremenjenost plač povečala tudi letos. Dodatno se bo v letu 2025, ko se bo s 1. julijem začelo plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Vlada je na te pozive odgovorila tik pred božičem z napovedjo davka na stanovanjske nepremičnine, ki bi ga bile oproščene le prve nepremičnine, v katerih lastnik dejansko živi. Z 1,45 odstotka od posplošene tržne vrednosti bi obdavčili stanovanja, hiše in stavbna zemljišča, zavezanci bi bili pravne in fizične osebe. Namen je doseči večjo dostopnost najemnih stanovanj, zato se bo v primeru oddajanja v najem davek na nepremičnine znižal.

Vsa zajeta sredstva od novega davka, ki jih je Golob ocenil v višini približno 600 milijonov evrov, naj bi se preusmerila izključno v zmanjšanje obremenitve dela. S tem namenom na finančnem ministrstvu predlagajo poseg v zakon o dohodnini z dvema ukrepoma. Prvi je nova posebna osebna olajšava za dohodke iz rednega delovnega razmerja, drugi pa popravek dohodninske lestvice za razbremenitev srednjega razreda.

O teh predlogih bo zdaj stekla široka javna, medresorska in parlamentarna razprava, vmes bodo opravili tudi posvetovanja s socialnimi partnerji. DZ naj bi nato drugi paket davčnih sprememb, ki ga namerava vlada še dopolnjevati, sprejel tekom leta 2025, veljati pa bi začele z letom 2026.