STA novice / Leto 2025: V iskanju rešitev za vzdržen pokojninski sistem in dostojne pokojnine (tema)

Pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta o reformi, v kateri so predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev in ki je usklajevanja začela septembra, napreduje v skladu z zastavljenim terminskim načrtom. Ta predvideva, da bo delo končano februarja. Vsebuje pa tudi rezervne termine, od katerih je zadnji 7. marec.

Vsebinskega dela pogajanj v skladu z dogovorom ne razkrivajo javnosti. Do zdaj so bili osredotočeni na sklope iz izhodišč za reformo, ki jih je vlada predstavila socialnim partnerjem junija. Po novem letu pa bodo prešli na obravnavo predloga sistemskega pokojninskega zakona po členih. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na četrtkovem srečanju z novinarji ob izteku leta izrazil prepričanje, da bo reforma v letu 2025 zagotovo sprejeta.

Hkrati je opozoril, da se nikoli več ne sme zgoditi krivica, ko so se ljudje upokojevali z odmernim odstotkom za izračun pokojninske osnove v višini malenkost nad 57 odstotkov, torej je pokojnina znašala le dobro polovico plače, ki so jo prejemali kot zavarovanci. Po reformi, ki jo pripravljajo, se bo posameznik upokojil z višjo pokojnino kot bi se po obstoječi zakonodaji, a se bo počasneje usklajevala. Cilj je, da upokojenci dobijo "človeka vreden standard in da imajo kakovostno starost", je pojasnil.

Po vladnih izhodiščih v pokoj stari 62 oz. 67 let

V skladu z vladnimi izhodišči za reformo bi se starostna meja za upokojitev od leta 2028 višala, tako da bi leta 2035 za 40 let dela znašala 62 let, kar je dve leti več kot zdaj. Za tiste z manj delovne dobe pa bi znašala 67 let, kar je prav tako dve leti več kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje 24 katerih koli najugodnejših zaporednih let zavarovanja, bi se od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 let. Pri tem bi izločili pet let, ki so za posameznika najmanj ugodna.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, ki zdaj za 40 let delovne dobe znaša 63,5 odstotka, bi do leta 2035 postopno dosegel 65,5 odstotka. Pri usklajevanju pokojnin, kjer zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, pa bi postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.

Pogajalci so se do zdaj usklajevali po posameznih vsebinskih sklopih, ki so dvig upokojitvene starosti, odmerni odstotek in obdobje za izračun pokojninske osnove. Poleg tega so med vsebinskimi sklopi usklajevanje pokojnin, letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo, poenotenje dob, osnova za plačilo prispevkov in spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti. Zajete pa so tudi vdovske in družinske pokojnine, dodatno pokojninsko zavarovanje, višina prispevnih stopenj, poklicno zavarovanje ter invalidsko zavarovanje in poklicna rehabilitacija.

Delodajalci proti obremenjevanju gospodarstva, sindikati za večjo socialno varnost delovnih invalidov

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je za STA spomnil na že vseskozi znano stališče delodajalske strani, da nasprotuje rešitvam, ki bi dodatno obremenjevale gospodarstvo. Prav tako je že vseskozi, odkar veljajo spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, znano njeno mnenje, da bi moral delodajalec dati soglasje k odločitvi delavca za nadaljevanje dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev. Po veljavni ureditvi zadostuje samo odločitev delavca.

Sindikalna stran pa je že lani poudarjala pričakovanje, da naj bi bilo v prvem pokojninskem stebru po zaključku prehodnega obdobja vsaj 72-odstotno nadomestitveno razmerje med plačo in pokojnino za 40 let delovne dobe. Prav tako so menili, da mora biti pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, višja od praga revščine.

Hkrati so bile pred začetkom pogajanj znane njihove napovedi zahtev po zvišanju socialne varnosti delovnih invalidov in po opredelitvi poklicne rehabilitacije kot dejanske temeljne pravice iz invalidskega zavarovanja.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je za STA izrazil mnenje, da bo pogajalska skupina končala svoje delo glede na začrtano časovnico pod pogojem, da bo pri vseh treh straneh obstajala volja, da najdejo kompromis.

Slovenija bi morala pokojninsko reformo glede na načrt za okrevanje in odpornost sprejeti že do konca letošnjega leta. Zaradi zamika namerava naša država po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča naslednji zahtevek za izplačilo iz mehanizma EU za okrevanje oddati šele sredi leta 2025.

"Ta zamuda glede na časovnico, zastavljeno v načrtu, je bila na nek način načrtovana in konec koncev tudi ne bo igrala pomembne vloge, če bomo reformo tudi dejansko izpeljali," je pojasnil ob robu nedavnega zasedanja finančnih ministrov držav EU v Bruslju. Ob tem je dodal, da bo zamuda pri sprejemanju reforme vplivala zgolj na zamik pri oddaji zahtevka, ne pa tudi na višino izplačil.

V 2025 pokojnine nekoliko višje

Vsi, ki so danes že upokojeni, pa si prihodnje leto lahko obetajo nekoliko višje pokojnine. Z redno februarsko uskladitvijo bodo po načrtih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od februarja višje predvidoma za 4,6 odstotka. Dokončno bo odstotek znan sredi februarja. Uskladitev bo sicer izvedena s poračunom tudi že za januar. V zavodu so ocenili, da to na letni ravni pomeni približno 350 milijonov evrov skupaj s prispevkom za zdravstveno zavarovanje upravičencev.

Načrtovana uskladitev dodatkov za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesno okvaro v marcu bo znašala 2,3 odstotka.

Letni dodatek, ki bo izplačan skupaj s pokojnino za junij, pa bo izplačan v petih razredih v zneskih od 155 do 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos.

Pokojninski zavod bo prihodnje leto glede na njegov finančni načrt za leto 2025 posloval z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 8,37 milijarde evrov. Državni proračun bo za kritje razlike med prihodki in odhodki prispeval skoraj 1,1 milijarde evrov.

Po načrtu bo rast števila vseh upokojencev iz obveznega zavarovanja leta 2025 znašala 1,3 odstotka.