STA novice / Občine s številnimi težavami pri sprejemanju prostorskih načrtov (tema)

Zgolj dva tedna pred iztekom roka za sprejem OPN je DZ 12. decembra sprejel novelo zakona o urejanju prostora, s katero se znova podaljšuje rok za pripravo občinskih prostorskih načrtov do konca oktobra 2026. V nasprotnem primeru v 22 občinah, ki OPN še nimajo, z novim letom ne bi bilo mogoče izdajati gradbenih dovoljenj.

Podobno sta bila vlada in DZ primorana storiti že konec leta 2021, ko se je iztekal prvotni rok in do katerega je brez OPN ostalo 26 občin. Čeprav naj bi takrat sprejeti novi zakon o urejanju prostora prinesel učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov, so v zadnjih treh letih OPN uspele sprejeti le štiri občine, kot zadnja pred kratkim Občina Miklavž na Dravskem polju.

OPN še vedno nimajo mestne občine Maribor, Koper in Celje ter občine Kozje, Pesnica, Lendava, Bloke, Šmartno ob Paki, Puconci, Bistrica ob Sotli, Lenart, Luče, Beltinci, Slovenska Bistrica, Štore, Kranjska Gora, Kobilje, Solčava, Sveta Ana, Lukovica, Piran in Izola. Med omenjenimi naj bi bile vsaj tri blizu sprejema OPN, ocenjujejo na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Kot so pojasnili za STA, so razlogi za zamudo po občinah različni. "Zavedati se je treba, da je v procese urejanja prostora zaradi same narave usklajevanja razvojnih in varstvenih interesov vpeto veliko število deležnikov," so izpostavili in dodali, da so na državni ravni poleg samega ministrstva, pristojnega za prostor in graditev, med najbolj izpostavljenimi še organi s področja ohranjanja narave, urejanja in varstva voda, kulturne dediščine, kmetijstva in gozdarstva.

Pogosto na dolgotrajne postopke vpliva prav usklajevanje z omenjenimi nosilci urejanja prostora. Usklajevanja so velikokrat dolgotrajna tudi zato, ker predlogi OPN vsebujejo takšne posege, ki v prostor ne sodijo oziroma so neustrezno umeščeni, so izpostavili na ministrstvu ter kot tipičen primer navedli željo po gradnji na poplavnih območjih.

"V primeru, da se takšne pobude neselektivno prepusti v nadaljnji postopek načrtovanja in jih občine z občinskim urbanistom ne izločijo že prej, so se z njimi primorani ukvarjati izdelovalci prostorskih aktov, občinske službe in državni nosilci urejanja prostora, kar bremeni in podaljšuje postopke," so opozorili in dodali, da je pomembno, da občine proaktivno sodelujejo v postopku in pravočasno v postopek sprejema OPN vključujejo tudi javnost.

Ker so na ministrstvu ugotovili, da vzroki za nastalo situacijo niso zgolj v neaktivnosti občin, pač pa pogosto tudi v tem, da občinam ne uspe uskladiti zahtev državnih nosilcev urejanja prostora ali pa na njihova mnenja čakajo nerazumno dolgo, so konec novembra letos vse državne nosilce urejanja pozvali, naj vse vloge, vezane na občine, ki še nimajo sprejetega OPN, obravnavajo prioritetno.

Ministrstvo se zaveda posledic nesprejema OPN, zato bo, kot je napovedalo, z občinami še naprej intenzivno sodelovalo, da bi do oktobra 2026 sprejele OPN, saj bodo takrat prenehali veljati stari ureditveni pogoji in občine ne bodo več imele prostorskih aktov, na podlagi katerih bi se izdajala gradbena dovoljenja.

Brez OPN je tudi druga največja slovenska občina, kjer predlog OPN čaka na drugo branje v mestnem svetu. Prvo branje so opravili že junija 2022, vendar je dokument takrat močno razdelil javnost in politiko, med drugim zaradi načrtovanih pozidav pri krožišču na Gosposvetski cesti in pri veslaškem centru v Bresternici.

Trenutno na Mestni občini Maribor čakajo soglasja državnih institucij. "Ocenjujemo, da bo usklajen predlog v drugo branje in sprejem na mestni svet predan v januarju. Pridobljena so pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, treba je pridobiti le še skupno končno odločbo oz. mnenje ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da so vplivi načrta na okolje sprejemljivi," so pojasnili za STA.

"Takoj, ko bo možno, gremo v drugo branje, da oddelamo še ta 20-letni dolg, ne tega župana, ampak tudi prejšnjih. In potem gremo takoj spet v počasno spreminjanje, ker gre za živ dokument, ki se mora odzivati na nove stanovanjske potrebe in ostale izzive v mestu," je povedal župan Saša Arsenovič.

V Mestni občini Koper so v prvi polovici letošnjega leta še verjeli, da jim bo OPN uspelo sprejeti letos. Junija je koprski župan Aleš Bržan zagotovil, da ne bi smelo biti večjih težav, saj je nov dokument, ki so ga javno predstavili v istem mesecu, že vseboval številne pripombe občanov, ki so jih pridobili med prvo javno razgrnitvijo leta 2022.

Vendar je občina stališča do pripomb in predlogov, podanih v drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka, objavila šele pred kratkim. Kot so potrdili za STA, bodo morali v prihodnjih mesecih pridobiti še pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora. Nato bo sledila potrditev dokumenta na občinskem svetu, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta.

Tudi celjski OPN, na katerega je bilo podanih 362 pripomb, je trenutno v presoji pri 40 nosilcih urejanja prostora. Po besedah celjskega župana Matija Kovača jih je polovica že podala pozitivno mnenje, negativnega pa je izrekla direkcije za vode zaradi zagotovitve poplavne varnosti. Kot je pojasnil župan, pogovori z direkcijo intenzivno potekajo, saj so nove poplavne karte še v izdelavi.

Kovač računa, da bi lahko OPN sprejeli v prvi polovici leta 2025. Ob tem pričakuje, da bo OPN Mestni občini Celje, kjer je trenutno v veljavi prostorski načrt iz leta 1983, prinesel čim več ustreznih zemljišč za stavbno gradnjo in omogočil nadaljnji razvoj celjskega gospodarstva.

Posebna situacija je v Izoli, kjer je bil OPN na občinskem svetu sicer sprejet, a nato zavrnjen na referendumu. Kot so za STA pojasnili na občini, se trenutno pripravljajo na javno razgrnitev in obravnavo novega predloga OPN, usklajenega s 33 referendumskimi zahtevami Civilne iniciative Gibanje za Izolo.

Največ dilem je bilo za območja, ki posegajo v strateški razvoj občine, predvsem mesta. To so zahteve, ki se nanašajo na območje "za Drogo", skupnega območja Arga in Male opreme, ladjedelnice, na zelene površine pod izolsko bolnišnico ter na kmetijskih zemljiščih.

Medtem ko gre marsikatera občina že v tretje ali četrte spremembe OPN, tudi kranjskogorska županja Henrika Zupan upa, da jim bo v kratkem vendarle uspelo sprejeti OPN, katerega predlog je bil sredi tega leta v javni obravnavi. Trenutno delujejo na podlagi starih zazidalnih načrtov iz časa skupne jeseniške občine, za nekatera območja pa so v minulih letih sprejeli podrobne občinske prostorske načrte, med drugim za območje pod smučiščem, kjer je predvidena hotelska gradnja.

OPN v Kranjski Gori pripravljajo že vse od leta 2007, vmes pa so se postopki zavlekli zaradi sprememb zakonodaje in zahtev nosilcev urejanja prostora. Leta 2014 je bil načrt že skoraj izdelan, pa je prišla zahteva po izdelavi hidrološko-hidravlične študije, vmes so se dogajale spremembe ureditvenih pogojev, je razloge za zamik pri izdelavi OPN nanizala županja.

Kranjskogorska občina je zanimiva za turistični kapital, hkrati pa si z OPN želi marsikateri občan rešiti stanovanjski problem, je pojasnila županja, a opozorila, da bodo v OPN vključene zgolj pobude, podane do leta 2006, teh je 338. Vseh poznejših pobud, ki jih je že okoli 300, se bodo lotili šele v prvih spremembah OPN, za katere upa, da bi jih lahko sprejeli v dveh do štirih letih.