Portal TFL

STA novice / Sodišče v Luxembourgu zavrnilo rusko tožbo zoper plinsko direktivo

sreda, 27.11.2024

Luxembourg, 27. novembra (STA) - Splošno sodišče EU je zavrnilo tožbo družbe Nord Stream 2 zoper direktivo, s katero so se pravila za plinovode na notranjem trgu razširila na plinovode iz tretjih držav. Tožnik je zahteval, da se del plinovoda med Rusijo in Nemčijo izvzame iz predpisov EU, a bi to po oceni sodišča vodilo v izkrivljanje konkurence in negativno vplivalo na oskrbo.

EU je plinsko uredbo spremenila aprila 2019. Z njo so se pravila, ki veljajo za interne plinovode v uniji, razširila na plinovode, ki vodijo v tretje države ali prihajajo iz njih. Cilj je bil zagotoviti enaka pravila konkurence na trgu EU. V praksi to pomeni ločitev funkcij lastnika in upravljalca plinovoda, s čimer se omogoči dostop do plinovoda tudi drugim podjetjem, ki bi želela kupovati plin.

Družba Nord Stream 2, švicarska hčerinska družba ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je odgovorna za gradnjo in obratovanje plinovoda Severni tok 2, je spremembe direktive izpodbijala že leta 2020 na Splošnem sodišču EU. Trdila je, da za Severni tok 2 novi predpisi ne bi smeli veljati, ker so ga začeli graditi, preden so začeli veljati. Splošno sodišče EU je pritožbo zavrnilo kot nedopustno.

Zoper to odločitev se je nato družba Nord Stream 2 pritožila na Sodišče EU, ki je leta 2022 tožbo razglasilo za delno dopustno, s čimer je v bistvu razveljavilo sklep Splošnega sodišča EU in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Slednje je danes sporočilo, da je tožbo ponovno zavrnilo. Kot je pojasnilo, uporaba prava EU za odsek plinovoda Severni tok 2, ki se nahaja na ozemlju ali v teritorialnem morju države članice, preprečuje izkrivljanje konkurence in negativne vplive na zanesljivost oskrbe.

Ugotovilo je tudi, da dejstvo, da zanjo ne morejo veljati izjeme od predpisov EU, družbi Nord Stream 2 ne preprečuje ekonomsko sprejemljivega izkoriščanja plinovoda Severni tok 2 in primerne donosnosti njenih naložb.

Prek plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem, naj bi steklo 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Njegovi gradnji so nasprotovale Poljska, Ukrajina, baltske države in ZDA. Kritiki projekta so med drugim trdili, da bo povečal odvisnost Evrope od ruskega plina in vpliv Kremlja na evropsko politiko.

To je bila ena ključnih ruskih energetskih naložb. Projekt je bil dokončan, vendar plinovod ni začel delovati, ker je 24. februarja 2022 Rusija začela invazijo na Ukrajino.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window