STA novice / Podlage za uveljavitev plačne reforme sprejete, sledi zahteven prehod v nov sistem (zbirno)

Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig in krono pogajanj. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju.

Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače vsakoletno usklajevale z inflacijo.

Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so sicer danes poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 15 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora.

Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, torej več kot polovica, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen. Izpolnjeni so tudi pogoji za uveljavitev vseh panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam. Vsako je namreč podpisal vsaj en reprezentativni sindikat, kar zadostuje za njihovo veljavnost.

Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce ta teden zavrnili parafiranje dokumentov, so k podpisu pristopili tudi nekateri sindikati iz tega stebra. Med njimi tudi Sindikat državnih organov Slovenije in oba policijska sindikata.

V policijskih sindikatih so še posebej zadovoljni, ker so z vladno stranjo danes podpisali tudi lastno kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti. Ocenili so, da je bil danes dosežen zgodovinski preobrat za vse zaposlene v policiji, in pojasnili, da so "utrdili temelje za prihodnje pravično vrednotenje in izboljšanje pogojev dela" za njihove člane.

Popoldne, nekaj za ostalimi sindikati, so k podpisu pristopili tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki so sicer podpisali zgolj aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi krovne kolektivne pogodbe za javni sektor. Ob tem pa so sporočili, da večji del njihovih stavkovnih zahtev še naprej ostaja neuresničen in predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov pa se nadaljuje.

Med tistimi, ki se za podpis dokumentov niso odločili, pa so denimo oba sindikata, ki zastopata vojake, in Sindikat delavcev v zdravstveni negi.

Reforma s plačnimi dvigi bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.

Zvišanja bi se namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in DS, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.

Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Vodje vladne pogajalske skupine in finančnega ministra Klemna Boštjančiča danes na podpisu ni bilo, saj se udeležuje podnebne konference ZN v Bakuju. Namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec z ministrstva za javno upravo pa je pogajanja ocenila za zahtevna, a korektna. Po njenih besedah je pogajalce z obeh strani vodila misel, da naredijo nekaj dobrega za javne uslužbence in javni sektor kot celoto.

Verjame, da je marsikateri delodajalec javnega sektorja danes v stiski, ker ne ve, kako bo uspel do 1. januarja izvesti vse prilagoditve. Zagotavlja pa, da bodo tako na ministrstvu za javno upravo kot na drugih ministrstvih delodajalcem nudili pomoč.

Tudi na sindikalni strani se zavedajo, da jih čaka relativno zahtevno obdobje implementacije novega plačnega sistema in napovedujejo, da bodo v prihodnjih tednih javnost in članstvo seznanjali s tem, kaj sistem prenaša.

Ob tem pa jih v prihodnje čakajo še nekatere naloge. Med drugim so se zavezali k pripravi kriterijev za izplačevanje delovne uspešnosti do 31. decembra 2025. Prav tako naj bi se lotili ustrezne metodologije za vrednotenje delovnih mest, ki naj bi jo sprejeli do 1. januarja 2028. Septembra 2025 je predviden začetek pogajanj o dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve.

V koaliciji so s podpisi dokumentov za uveljavitev plačne reforme zadovoljni. Iz opozicije pa prihajajo kritike, da ne gre za reformo, temveč za popravke, s katerimi se zgolj dviga plače, ne odpravlja pa se nesorazmerij med njimi.