STA novice / Odbor DZ podprl predlog novele zakona o gospodarskih družbah

DZ je splošno razpravo o predlogu novele zakonu opravil septembra. Danes je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, tehnologijo in šport Dejan Židan na seji odbora povedal, da bodo takoj po potrditvi teh sprememb začeli pripravljati naslednji paket. "Najbolj pomembna zadeva, za katero smo z gospodarstvom dogovorjeni, je začetek usklajevanja določil o vitki delniški družbi, ki je primerna zlasti za zagonska podjetja," je dejal.

S tem predlogom zakona se v pravni red prenaša direktivo o razkritju davčnih informacij, po kateri morajo družbe, ki imajo več kot 750 milijonov evrov letne realizacije, poročati o davčnih podatkih svojih družb v tretjih državah, torej izven EU. To v Sloveniji zajema 14 velikih gospodarskih družb.

Prenaša se direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti. EU se je odločila, da za največje družbe, ki imajo več kot 50 milijonov evrov letnega prometa in 250 zaposlenih, predpiše obveznost, da se trajnostno poročilo prelije v letno poročilo in da se revidira tudi ta del. Po Židanovih besedah ne bo šlo za novo breme in zmanjševanje konkurenčne sposobnosti, in sicer zato, ker se gospodarske družbe na to že kar nekaj časa pripravljajo.

V zakon se prenaša direktiva o uravnoteženi spolni zastopanosti med direktorji. "Po osnovni direktivi pade v sistem obvezne spolne zastopanosti 11 družb, ki kotirajo na borzi, vendar smo v to vključili še velike družbe, v katerih so država ali občine večinski lastnik. Tako je v to vključenih približno 141 družb," je povedal Židan.

Prenaša se še direktivo o prilagoditvi meril velikosti družb. Prag za veliko družbo se spreminja s 40 milijonov letne realizacije na 50 milijonov evrov in z 20 milijonov evrov aktive na 25 milijonov evrov. V Sloveniji je sedaj približno 530 velikih podjetij, po spremembi jih bo okoli 270, kar po njegovih navedbah prinaša nekaj manj administrativnih bremen.

V NSi so želeli, da bi se odpravilo določilo, ki dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oz. pridobitev poslovnega deleža v takšni družbi vsake tri mesece ali največ štiri na leto. "To vlagateljem preprečuje neposredno investiranje denarnih sredstev v nova podjetja, v zagonska podjetja," je poudaril Franc Medic.

Židan je opozoril, da bi odprava takšne omejitve lahko znova prinesla veriženje podjetij v slabem pomenu besede, ko nekdo, ki ne poravna obveznost enega podjetja, že odpira novega. Sedanja ureditev dopušča možnost ustanovitve podjetja prej kot v treh mesecih, a mora ustanovitelj dokazati, da prej ustanovljeno podjetje še deluje, je pojasnil. Na ministrstvu pa so se pripravljeni z gospodarstvom pogovoriti o kriterij pri tej ureditvi, je dejal.