STA novice / Odbor DZ dopolnil predlog novele zakona o lokalnih volitvah

Kot je na seji matičnega parlamentarnega odbora pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, je poglavitni namen novele uresničitev odločbe ustavnega sodišča iz junija 2020 glede volilnega spora. Predlagana novela po njegovih besedah celovito ureja volilni spor, med drugim predvideva podaljšanje roka za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji z dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja, ugovor pa bi po novem lahko poleg kandidatov oz. predstavnikov liste kandidatov vložil vsak volivec.

Predlog zakona ureja tudi postopek vložitve tožbe na upravno sodišče, in sicer je bilo po prvotnem predlogu to v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev, z danes sprejetim dopolnilom pa so ta rok določili na osem dni. Predlog določa tudi, da lahko stranka procesna dejanja v postopku pred sodiščem opravlja samo po pooblaščencu.

Po predlagani noveli bi se občinski svet zgolj seznanil z izvolitvijo članov, ne pa več potrjeval mandatov. Kot je v razpravi dejala poslanka Svobode Tamara Kozlovič, je dosedanja ureditev prinašala različne interpretacije te določbe v nekaterih občinah. Prav tako so ponekod zavlačevali s konstituiranjem občinskih svetov, bo novem pa se bo moral občinski svet konstituirati na prvi seji po volitvah, in sicer najpozneje 14 dni po objavi akta o izidu volitev, je izpostavila poslanka.

Z danes sprejetim koalicijskim dopolnilom so po njenih besedah predlagali tudi, da v predlogu prvotno spremenjene določbe glede imenovanja predsednikov in namestnikov predsednikov občinskih volilnih komisij ostajajo enake kot v obstoječem zakonu, in sicer da bodo lahko na ta mesta imenovani sodniki ali drugi pravniki z ustrezno izobrazbo.

V Svobodi po besedah poslanke Kozlovič pozdravljajo tudi predlagano dodatno nagrajevanje predsednikov in tajnikov občinskih volilnih komisij glede na velikost občine, saj da imajo večje občine neprimerno več dela pri izpeljavi postopkov lokalnih volitev kot manjše.

Z novelo želijo tudi omejiti zaračunavanje stroškov državnih organov občinam, kajti državni organi svoje naloge v času rednih lokalnih volitev izvajajo zaradi ustavno zagotovljene volilne pravice, in ni utemeljeno, da svoje delo zaračunavajo občinam, je pojasnil Trbič. Prav tako po njegovih besedah novela prinaša pravno podlago za enotno informacijsko podporo in povezovanje evidenc pri volitvah.

K besedilu predloga novele so danes sprejeli več koalicijskih dopolnil, ki so po Trbičevih navedbah večinoma nomotehnične narave in sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe DZ. Kot je pojasnil, pa denimo niso sledili opozorilom zakonodajno-pravne službe v zvezi z roki pri ugovorih in odločanju o njih, saj da se roki s predlagano novelo v primerjavi s sedanjimi podaljšujejo. Po njegovih besedah je z vidika zagotavljanja verodostojnosti teh ugovorov nujno, da so vloženi v razmeroma kratkih rokih, pri županskih volitvah pa so razumno kratki roki nujni tudi zaradi omogočanja morebitnega drugega kroga županskih volitev.

V predlogu se kot volilna enota za volitve članov sveta krajevne, vaške oz. četrtne skupnosti določa območje te skupnosti, kar pomeni, da se ukinja dosedanjih več volilnih enot v teh skupnostih. S tem se po Trbičevih pojasnilih poenostavljajo postopki kandidiranja in izvedbe volilnega procesa pri volitvah v svete ožjih delov občin, obenem pa se preprečuje kršenje enakosti volilne pravice.

V SDS so z dopolnilom predlagali črtanje omenjene določbe. To namreč predstavlja nevarnost, da bodo posamezni kraji ostali brez kandidata oziroma člana v svetu oziroma da bodo imela manjša naselja manj možnosti, je pojasnil poslanec SDS Andrej Kosi. A večina članov odbora dopolnila ni podprla.

Na predlog poslanke Kozlovič pa je odbor tudi podprl dopolnilo, kot ga po njenih navedbah zagovarjajo tudi v Združenju mestnih občin, k predlaganemu členu, da sodišče odloča v senatu treh sodnikov in da odloči po izvedeni glavni obravnavi. Po danes sprejetem dopolnilu bi se ohranila veljavna ureditev, da je v pristojnosti sodnika odločitev, ali bo izvedel glavno obravnavo ali ima dovolj dokazil, da lahko odloči brez nje. S tem se pospeši odločanje, in ne nastajajo dodatni stroški, meni poslanka.

V SDS so ob tem izrazili pomisleke glede zagotavljanja pravne varnosti, saj da bo ta pravica, kot je dejal Kosi, ob odločitvi posameznega sodnika morda nekaterim kršena.

V zakonodajno-pravni službi so pri tem izpostavili pravico do glavne obravnave v temeljnem procesnem jamstvu. Opozorili so tudi, da ureditev volilnega spora v zakonu o državnem svetu in referendumskega spora v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi izjem od glavne obravnave ne določa.

Tako v SDS kot tudi v NSi predlogu novele niso nasprotovali. Vida Čadonič Špelič (NSi) je pojasnila, da razumejo, da gre zakon v smeri boljšega izvajanje lokalne samouprave in da sledi tudi željam občin.