STA novice / AVK raziskala odnose med trgovci in dobavitelji pri trženju kmetijskih in živilskih proizvodov

Na AVK so v sporočilu za javnost spomnili na zaznave v svojih preteklih raziskavah, da trgovci svojim dobaviteljem nudijo različne marketinške in druge storitve, nadomestila za te storitve so razmeroma visoka, storitve pa zelo pavšalno pogodbeno opredeljene.

Medtem so se zaradi inflacije in posledično dviga cen hrane po pojasnilih agencije spremenile navade potrošnikov, ki še bolj izrazito obiskujejo več trgovcev z živili z namenom iskanja cenejših živilskih proizvodov, predvsem iz akcij. Trgovci zato posegajo po vedno bolj agresivnih načinih promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov za privabljanje potrošnikov.

Agencija se je zato odločila, da opravi raziskavo marketinških aktivnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Zahtevo za posredovanje podatkov so poslali 23 dobaviteljem svežega mesa in mesnih izdelkov, vina, svežega sadja in zelenjave, svežih jajc v lupini, svežih rib ter mleka in mlečnih izdelkov. Ti so morali AVK poslati dokumentacijo in podatke o svojih pogodbenih odnosih s štirimi različnimi trgovci oziroma kupci v letu 2023. Cilj raziskave je bil ugotoviti obstoj morebitnih nedovoljenih ravnanj v povezavi z marketinškimi aktivnostmi.

Na podlagi prejetih podatkov in dokumentacije je agencija ugotovila, da za marketinške storitve večinoma plačujejo dobavitelji svežega mesa in mesnih izdelkov ter dobavitelji vina. Dobavitelji svežega sadja in zelenjave ter dobavitelji svežih rib ne plačujejo za marketinške storitve. Dobavitelji jajc v lupini pa plačujejo za marketinške storitve le redko.

Iz pridobljenih podatkov izhaja tudi, da višina prometa med posameznim kupcem in dobaviteljem ne vpliva na višino stroškov za marketinške storitve oziroma večji letni medsebojni promet ne pomeni večjih stroškov za marketing. Nekateri dobavitelji so imeli nesorazmerne visoke stroške za marketinške storitve, ki so dosegle skoraj 20 odstotkov prometa s posameznim kupcem, medtem pa kar nekaj dobaviteljev ni imelo stroškov za tovrstne storitve, čeprav kupci njihove izdelke oglašujejo in jih vključujejo v razne promocije in akcije.

Največji delež marketinških storitev predstavljajo objave v reklamnih katalogih. Po deležu marketinških storitev sledijo razne oblike promocij, kot so izpostavitve v trgovskih centrih ali trgovinah, kuponi za popuste, prispevki za kartice zvestobe in podobno. Nekateri kupci pa nudijo še dodatne marketinške storitve, kot so objave v aplikacijah, oglaševanje na ekranih v trgovinah, reklamne vrečke s potiskom dobavitelja, skupna organizacija nagradnih iger in drugo.

Ko gre za znake morebitnih nedovoljenih ravnanj, je AVK ugotovila, da so v nekaterih pogodbah predvidena plačila superrabatov in popustov v primeru doseganja oziroma preseganja predvidenega medsebojnega prometa v določenem časovnem obdobju, kar bi lahko predstavljalo povračila za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno in jasno vnaprej dogovorjene med strankama.

Poleg tega so v nekaterih pogodbah zahteve po plačilu popustov in finančnih nadomestil za vključitev novega izdelka v nabor kupca ter plačila popustov za ohranitev dobavitelja, kar bi lahko predstavljalo povračila za uvrstitev, ohranitev ali širjenje tega nabora.

Agencija je zasledila tudi, da so nekateri trgovci zahtevali plačila računov oziroma izdajo dobropisov za stroške marketinških storitev, ki presegajo pogodbeno dogovorjene zneske, ob nejasno opredeljenih marketinških storitvah in cenah za te storitve ter večinoma nepopolno izkazani realizaciji storite.

Agencija je sicer dobavitelje pozvala tudi, naj ji sporočijo informacije v zvezi z domnevno nedovoljenimi ravnanji na področju marketinških aktivnosti, ko gre za stroške promocij, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov. A kot so opozorili na AVK, nobeden izmed njih ni posredoval podatkov, ki bi lahko pomagali pri odkrivanju nedovoljenih ravnanj.

Ker je agencija zaznala določena neskladja in nepravilnosti, bo od podjetij zahtevala še dodatna pojasnila in nato ob ugotovljenih kršitvah zakona ustrezno ukrepala, so napovedali.