STA novice / Vlada o gospodarskih temah

V letih 2025 in 2026 bodo v ospredju ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike, je na novinarski konferenci po seji vlade o predlogu proračunov povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Nadaljevala se bo obnova po poplavah, predvidena so tudi sredstva za prenovo sistema plač v javnem sektorju. Izdatki naj bi se z zdajšnjih 16,2 milijarde evrov zvišali na 17,1 milijarde evrov v obeh letih, primanjkljaj naj bi se do leta 2026 umiril na 1,6 odstotka BDP.

V okviru proračunskega načrtovanja se je vlada seznanila še z osnutkom srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028, ki ga mora Slovenija na podlagi novih fiskalnih pravil EU najpozneje do 15. oktobra poslati v Bruselj. Načrt predvideva štiriletno fiskalno prilagajanje, s katerim se bo zagotovilo ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP ter zniževanje dolga, vključuje pa tudi ključne reforme in naložbe.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o sistemu jamstva za vloge. Z njim se zvišuje ciljna raven sklada, ki mora biti dosežena do konca leta 2030, s sedanjih 0,8 odstotka na 1,5 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji. Znesek kritja za vloge posameznega vlagatelja pri eni banki ostaja pri 100.000 evrov.

Vlada je sprejela sklep o podaljšanju ukrepov začasne ureditve na področju opravljanja dela tujih delavcev v Sloveniji, ki jih je poleti prinesel interventni zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah. Zdaj veljajo do konca decembra.

Vlada je potrdila več predlogov zakonov, potrebnih za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji (Esa). Med njimi sta predlog zakona o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi Ese ter zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado in Eso o pristopu Slovenije h konvenciji. V zvezi s pristopom Slovenije h konvenciji je potrebna tudi ratifikacija same konvencije o ustanovitvi Ese, zato je vlada določila še predlog zakona za ta korak. Obenem je določila tudi besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med državami pogodbenicami konvencije in Eso o varovanju in izmenjavi tajnih podatkov.

V načrt razvojnih programov za obdobje 2024-2027 je vlada uvrstila projekt širitve storitvenih zmogljivosti družbe Kovintrade iz Celja. Investicija, ki med drugim zajema nakup opreme in vzpostavitev skladišča, je vredna 7,41 milijona evrov brez DDV, od tega bo država prispevala 1,55 milijona evrov. Ustvarili naj bi 20 delovnih mest.

Vlada je izdala uredbo o izvajanju uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, s katero se določata pristojna organa za izvajanje evropske uredbe, in sicer ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v delu, ki se nanaša na dajanje baterij na trg, ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v delu, ki se nanaša na ravnanje z odpadnimi baterijami.

Vlada je izdala spremembe uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Spremembe se nanašajo na posamezne intervencije neposrednih plačil za leto 2024 ter na sheme naknadni posevki in podsevki, ozelenitev ornih površin preko zime ter gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak.

Vlada je dopolnila uredbo o izvajanju javne svetovalne službe v čebelarstvu za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2028, s čimer se bo v primeru manj opravljenih nalog omogočalo največ 10-odstotno odstopanje od skupne vrednosti letnega programa.

Vlada je sprejela program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnega neurja z dežjem, poplavami in vetrom med 12. in 13. julijem 2023. Letos je za izvedbo ukrepov zagotovljenih sedem milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih pa bodo sredstva na voljo v okviru finančnega načrta ministrstva za naravne vire in prostor.

Sprejela je tudi program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja in poplav med 17. julijem in 3. avgustom 2023. Letos je za njegovo izvedbo v okviru proračunske rezerve zagotovljenih nekaj manj kot 15,6 milijona evrov, v letu 2025 naj bi ministrstvo za naravne vire in prostor zagotovilo 13 milijonov evrov, leto pozneje pa 2,9 milijona evrov.

Vlada se je seznanila s poročilom o delu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leto 2023. Ta je lani prejel podatke o 48.053 gotovinskih transakcijah v višini nad 15.000 evrov. Na področju sumljivih transakcij je prejel 1342 prijav, od tega se jih je 1315 nanašalo na razloge za sum pranja denarja. Obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma je policiji ali državnemu tožilstvu poslal v 599 primerih, v 258 zadevah pa je pristojnim organom poslal informacije zaradi ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj.

Vlada je odločila o nekaterih prerazporeditvah sredstev v letošnjem državnem proračunu. Več sodišč bo prejelo skupaj 4,7 milijona evrov za stroške brezplačne pravne pomoči, sodnih postopkov in logističnih storitev, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo za subvencije za brezplačni vrtec prejelo 3,9 milijona evrov, kmetijsko ministrstvo bo znotraj svojega finančnega načrta prerazporedilo 336.400 evrov za pomoč čebelarjem, ministrstvo za solidarno prihodnost 300.000 evrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, gospodarsko ministrstvo pa 205.000 evrov za izplačilo nagrad za osvojene paraolimpijske medalje.

Vlada se je seznanila z informacijo o svetovni razstavi Expo, ki bo leta 2030 Riadu in sklenila, da se je Slovenija udeleži. Ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana je pooblastila, da pismo o nameri za sodelovanje na razstavi preda v okviru uradnega obiska v Savdski Arabiji.

Vlada se je seznanila s poročilom Finančne uprave RS o stanju in gibanju davčnega dolga. Ta je na dan 31. december 2023 znašal približno 842 milijonov evrov, kar je 54,5 milijona evrov oz. 6,1 odstotka manj kot leto prej. Zniževanje davčnega dolga se nadaljuje že deset let, v tem času se je skupaj znižal za 43,8 odstotka.

Vlada se je seznanila z izhodišči za pripravo novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta je potrebna z namenom uresničitve ustavne odločbe iz maja lani, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da določba glede začasne ustavitve imenovanja upravitelja v primeru, ko zoper njega teče kazenski postopek, ne prestane testa sorazmernosti v ožjem pomenu. Predlagana poglavitna rešitev bo zato na novo opredelila razloge in postopek za začasno ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah.

Vlada je zaradi morebitne nezdružljivosti opravljanja funkcije članice strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem z opravljanjem začasne funkcije članice nadzornega sveta Vzajemne in predsednice revizijske komisije Vzajemne razrešila Mojco Majič z mesta članice strokovnega sveta Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

Vlada je razrešila Ašo Rogelj s položaja generalne direktorice direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Hkrati je imenovala Roberta Drobniča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata.