STA novice / Vlada in sindikati s podpisom potrdili usklajenost sistemskega plačnega zakona (daljše)

V imenu vlade sta izjavo o usklajenosti zakona podpisala minister za finance Klemen Boštjančič, ki je tudi glavni pogajalec na vladni strani, in minister za javno upravo Franc Props. Ministra in vodji sindikalni pogajalskih skupin so ob tem podpisali še postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, torej povišanj plač.

Tako na vladni kot sindikalni strani so po podpisu izrazili zadovoljstvo in izpostavili, da je bilo opravljenega veliko dela. Poudarili pa so, da jih nekaj dela še čaka v prihodnjih tednih. Boštjančič je ob tem dejal, da glede na to, da so strli "ta najtrši oreh", verjame, da se bodo uspeli dogovoriti tudi naprej.

Predvideli so namreč, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.

Po Boštjančičevih besedah gre nesporno za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Prehod na novo plačno lestvico bo postopen, v šestih obrokih, začne se 1. januarja 2025, zaključi pa 1. januarja 2028. Glavni razlog za to postopnost je v vzdržnosti sistema javnih financ. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani uslužbenci, nihče pa ne bo več imel plače, nižje od minimalne, je pojasnil minister. Nov plačni sistem v javnem sektorju bo po njegovih besedah pomagal pri konkurenčnem boju za kadre. "Nikakor ne trdim, da bomo s tem novim plačnim sistemom rešili vse probleme, ogromno dela nas še čaka," meni.

Da bodo v prihodnjih tednih uskladili tudi dogovore po posameznih panogah, verjame tudi Props. Po njegovih besedah je cilj tako vlade kot sindikatov uslužbenski sistem z usposobljenimi in zadovoljnimi zaposlenimi, da bodo državljani in podjetja storitve države dobili na ustreznem nivoju.

Po Počivavškovih besedah veliko število podpisnikov na sindikalni strani potrjuje, da so uspeli zelo raznolike interese različnih delov javnega sektorja spraviti na isti imenovalec. Da gre za najbolj kompleksno spremembo plačnega sistema po letu 2008, je izpostavil tudi Štrukelj. Oba pa sta opozorila, da še niso na cilju, saj so sklenitve kolektivnih pogodb in uvrščanje delovnih mest v plačno lestvico za javne uslužbence bistvenega pomena.

So pa po Štrukljevih besedah po dveh letih pogajanj postavljeni temelji za dosego končnega cilja. "Verjetno nihče ni posebej navdušen, je pa to zelo pomemben korak," je dejal. Na sindikalni strani so kot pomembno izpostavili, da nihče ne bo več imel osnovne plače pod minimalno, da se bodo v prihodnjih dveh letih občutno izboljšale plače najnižje plačanih in da naslavljajo tudi vprašanje razvrednotenja plač, ki ne bodo več tako prepuščene inflaciji.

Po Počivavškovih besedah so danes od poslancev koalicije dobili zagotovilo, da bodo spoštovali tisto, kar so se sindikati in vlada dogovorili glede tega zakona in da v dogovorjene rešitve ne bodo posegali. Vlada bo predvidoma zakonski predlog obravnavala na četrtkovi seji in ga poslala v DZ.

Kot problematično pa je Štrukelj omenil to, da "v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak do nekega relativno splošnega zvišanja plač, ki je sledilo tistemu prvemu stavkovnemu dogovoru". Prav tako se po njegovih besedah v nov plačni sistem prenašajo nekateri sistemski problemi sedanjega. Da plačni zakon ne bo razrešil vseh težav, meni tudi Počivavšek. Ob tem je opozoril na razlike v možnostih napredovanja v nazive, različne strukture delovnih mest po posameznih dejavnostih ter neenotne opise del in nalog.

Boštjančič se je dotaknil še pogovorov o plačah funkcionarjev, med katerimi so po njegovih besedah prav tako eni bolj, drugi manj zadovoljni. Glede na predvideno postopno zviševanje plač se bodo funkcionarjem plače zviševale pozneje, tisti z najvišjimi plačami bodo največji delež dobili z zadnjim obrokom leta 2028, je pojasnil. Ob tem bodo po njegovih napovedih za vladne funkcionarje predlagali, da se plače ne usklajujejo do naslednjega mandata.

Po Boštjančičevih navedbah je celoten finančni učinek plačne reforme v štirih letih približno 1,3 milijarde evrov. Denarja sicer nikoli ni dovolj za vse potrebe in zahteve, a povišanja plač zaposlenih v javnem sektorju so upoštevali v proračunih za prihodnja leta, je dejal finančni minister.

Pogajalci so se zahvalili drug drugemu za sodelovanje in komentirali tudi potek pogajanj. "Kljub marsikdaj težkim trenutkom, vročim besedam - marsikdaj smo se razšli zelo nezadovoljni, lahko tudi jezni eden na drugega - smo na koncu zmogli toliko moči na obeh straneh, da smo ta dogovor podpisali," je dejal Boštjančič. Vsem se je zahvalil za konstruktivno držo, ki da je sploh v politiki zelo redka. "Včasih smo se šli zelo na živce in se tudi sporekli, vendar pa smo skupaj pripeljali stvari do konca, kar je kljub vsemu neko dokazilo, da se znamo med seboj kljub različnim interesom dogovoriti," pa je ocenil Štrukelj.