STA novice / OZS z novim pozivom k omilitvi pravilnika o premeščanju bremen

"Problem se ne dotika zgolj obrtnikov in podjetnikov, temveč zadeva tudi javni sektor, to je denimo pereč problem pri negovalkah, medicinskih sestrah in kuharjih v šolskih kuhinjah, saj teh poklicev ne bodo mogli več opravljati na tak način kot do sedaj. Nove zaposlitve, da ne bi kršili tega pravilnika, pa niso realne, saj je na vseh področjih pomanjkanje kadra," so v OZS v sporočilu za javnost citirali svojega predsednika Blaža Cvara.

"Najpogosteje se pri tem pravilniku pride do edine rešitve, ki je zaposlitev novih delavcev, kar pa je v danih razmerah nemogoče. Ocenjujemo, da bo imel javni sektor enake težave s pravilnikom, če ne še hujših. Nemške KIM metode nismo samo prenesli, ampak smo jo zaostrili. To pomeni, da bomo imeli probleme v vseh panogah. Rešitev bi bila zaposlitev novih delavcev ali nabava drage tehnične opreme. Delodajalci se tako znajdejo pred situacijo, ko ne vedo, kaj storiti," se je strinjala tudi svetovalka pri zbornici Nina Ličar.

Pojasnila je še, da so bili na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) dogovorjeni, da se inšpekcijski pregledi v zvezi s pravilnikom opravljajo na način, da se ne izreka glob, temveč se zgolj svetuje.

Direktor OZS Danijel Lamperger se je medtem odzval na očitek ministra za delo Luke Mesca, da so se delodajalci na ESS s pravilnikom strinjali. "Očitek ni na mestu, saj smo delodajalci pristali na pravilnik zato, da bi začelo veljati prehodno obdobje. V nasprotnem primeru bi pravilnik začel veljati isti trenutek, torej brez prehodnega obdobja," je pojasnil.

Državni svetnik Aleš Pulko je menil, da bi bilo treba pravilnik spremeniti na način, da se loči po panogah, kje ga je možno izvajati in kje ne.

Pravilnik je v veljavi od 1. avgusta, njegov osrednji cilj pa je zajeziti tveganja, ki vodijo do kostno-mišičnih obolenj. Ta so v Sloveniji vzrok za četrtino bolniških odsotnosti, pogosto vodijo tudi v invalidnosti, so večkrat poudarili na ministrstvu za delo.

Delodajalec mora skladno s pravilnikom, kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delo organizirati tako, da je to ravnanje čim bolj varno in zdravo. V ta namen mora vnaprej oceniti varnostne in zdravstvene razmere, proučiti dejavnike tveganja ter poskrbeti, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali to tveganje zmanjša.

Pravilnik z namenom preprečevanja kostno-mišičnih obolenj v eni od prilog vključuje tri metode ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu, in sicer metode v povezavi z ročnim dvigovanjem, držanjem in prenašanjem bremen; ročno vleko in potiskanjem bremen ter ročnimi delovnimi procesi v povezavi s ponavljajočimi se gibi.

V skladu s pravilnikom so bile izdelane praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov, ki poleg omenjenih vključujejo še metode v povezavi z uporabo celotne telesne moči, premikanjem oz. gibanjem celega telesa in prisilnimi držami telesa.