STA novice / DZ sprejel novelo zakona o revidiranju

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Nikoline Prah direktiva prinaša novost pri načinu poslovnega poročanja družb. "Praviloma bodo velike ter male in srednje velike družbe, ki so izdale vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, poleg poslovnega poročila in poročila o finančnih rezultatih dolžne pripraviti tudi poročilo o njihovem vplivu na okolje in družbo ter vplivu družbe in okolja na njih," je pojasnila.

Po določilih predloga novele zakona o gospodarskih družbah je v noveli zakona o revidiranju podrobneje določeno, za katere družbe velja obveznost poročanja o trajnosti in obveznost revidiranja, ter kako mora biti poročilo pripravljeno. Ureja se tudi zagotovila, ki jih da revizor o trajnosti, ter obveznosti in kvalifikacije revizorjev, je med drugim povzela v današnji razpravi v DZ.

Ker predstavlja poročanje o trajnosti tako za podjetja kot za revizorje velik izziv, se spremembe uvajajo postopno. Nekatere velike družbe bodo morale poročila o trajnosti oddati že za poslovno leto 2024, male in srednje velike družbe pa za poslovno leto 2026. Postopnost je predvidena tudi na področju revidiranja poročil o trajnosti. Do leta 2028 bodo revizorji podajali omejena zagotovila o zanesljivosti informacij, postopki bodo manj obsežni.

Podrobnejša merila glede poročanja o trajnosti za majhne in srednje velike družbe se po njenih besedah še oblikujejo in bodo dokončno določena v standardih, ki jih bo Evropska komisija sprejela predvidoma v letu 2026. "Na podlagi trenutnih informacij lahko za manjše družbe pričakujemo krajša poročila, izjeme od nekaterih zahtev in uporabo digitalnih platform," je povedala Prah.

Andreja Živic iz Svobode je ocenila, da je novela pravi korak v smeri izboljšanja kakovosti življenja, zaščite okolja in družbene pravičnosti, hkrati pa predvideva postopno prilagajanje. "Gre za odziv na podnebne spremembe. Podjetja bodo postala bolj odgovorna in spodbudila prehod na bolj trajnostni način delovanja. To naj bi vodilo v večje zaupanje vlagateljev, izboljšanje ugleda podjetij in do večje konkurenčnosti gospodarstva," je dejala.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je poudaril pomembnost in nujnost boja proti podnebnim spremembam in premik gospodarstva k okolju prijaznejšim dejavnostim, ki ne sloni le na odločitvah in dobri volji. "Potrebno je iskreno prepričanje k nujnosti ciljev podnebne nevtralnosti s strani posameznikov, gospodarstva in v prvi vrsti držav oz. vlad," je povedal.

Po navedbah Soniboja Knežaka iz SD uveljavitev direktive pomeni, da bo treba spremljati tudi trajnostni vidik poslovanja, z njim seznanjati javnost ter ugotovitve uporabljati pri prilagajanju poslovnega modela, tako da se bodo škodljivi zunanji vplivi zmanjševali. "To je usmeritev, ki jo potrebuje svetovno gospodarstvo pri svoji transformaciji v smeri trajnostnega poslovanja," je ocenil.

V SDS po besedah Franca Breznika noveli ne bodo nasprotovali, ne bodo je pa podprli. "Ker zakona določa, da se s podzakonskimi predpisi uredi podrobneje postopke glede izobraževanja revizorjev in glede izvajanja nadzora, pozivamo ministrstvo za finance, da v najkrajšem možnem času sprejema vse predpise, ki bodo omogočali izvajanje zakona brez dodatnih birokratskih zapletov za revizorje in predvsem za gospodarske družbe," je opozoril.

V NSi po navedbah Jožefa Horvata novele ne podpirajo. Horvat je opozoril na pešanje gospodarske rasti v EU in v Sloveniji ter na selitev industrijske proizvodnje v države tretjega sveta. "Ker pretirana birokracija in nespodbudno davčno in na splošno poslovno okolje zavirajo naš razvoj, ker ta zakon prinaša nove oblike regulacij, namesto da bi jih odpravljal, bomo v NSi glasovali proti," je napovedal v današnji razpravi.