STA novice / Pri pripravi predloga podnebnega zakona in posodobljenega NEPN nekatere spremembe

Osnutek predloga podnebnega zakona, ki bo zakoličil pot Slovenije do doseganja podnebne nevtralnosti, je bil prvič objavljen oktobra lani, ko se je začela tudi javna obravnava.

Sredi julija je bil osnutek posodobljen na podlagi prejetih pripomb iz javne obravnave ter glede na zadnje spremembe zakonodaje EU. Pripombe iz javne obravnave so bile, kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, "dokaj pestre" in so si nekatere tudi medsebojno nasprotovale.

Osnutek predloga, namenjen medresorskemu usklajevanju, po zagotovilih ministrstva večinoma ohranja ravnotežje med izvedljivostjo in ambicioznostjo ciljev iz prvotnega osnutka, a obenem vseeno določa doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2045, torej pet let prej, kot je predvideval prvotni predlog. Postavlja tudi pravno podlago za uresničitev tega bolj smelega cilja.

Največ sprememb v zakonu je po navedbah ministrstva v poglavju o trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU, pri čemer gre večinoma za uskladitev z zakonodajnimi novostmi na ravni EU. Nekaj sprememb je tudi zaradi lažjega izvajanja.

Dve odmevnejši vsebinski spremembi sta, da zadnji osnutek predloga ne vsebuje več določb o ukinitvi spodbud za fosilna goriva. Po prvotnem osnutku naj bi namreč država v celoti odpravila vse proračunske odhodke in davčne izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv.

Druga novost je uvedba dajatve na zasebne lete. Lastnik ali uporabnik zrakoplova naj bi tako moral plačati enkratno podnebno dajatev za domače in mednarodne zasebne zračne prevoze v višini 250 evrov na osebo na opravljen vzlet ali pristanek na območju Slovenije. Enkratna dajatev bi se plačala v primeru prevozov z zrakoplovom z zmogljivostjo manj kot 20 sedežev. Predvideno je sicer kar nekaj izjem.

Večja sprememba ob objavi posodobljenega osnutka zakonskega predloga so tudi osnutki podzakonskih aktov, ki so zdaj prvič priloženi zakonskemu besedilu. Pred sprejemom bodo sicer tudi ti akti predmet javne obravnave.

Trenutno tako na ministrstvu usklajujejo besedilo nastajajočega zakonskega predloga z drugimi resorji in vladno službo za zakonodajo. Na ministrstvu pričakujejo, da bo predlog pripravljen za sprejem na vladi jeseni, tako da bi bil v DZ lahko sprejet v začetku 2025.

Istočasno pa potekajo še zadnji postopki za posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki skladno z ambicioznejšimi cilji EU določa ambicioznejše ukrepe in cilje Slovenije, kot jih na področjih razogljičenja raznih sektorjev in energetske učinkovitosti do 2030 predvideva veljavni načrt.

Te dni je bila objavljena peta različica osnutka posodobljenega NEPN. Po pojasnilih ministrstva je ta rezultat medresorskega usklajevanja, ki je potekalo poleti, ter pripomb iz zadnjega kroga javnega posvetovanja, ki je trajalo od 24. maja do 23. junija.

Na ministrstvu so si skupaj z ostalimi ustanovami, ki sodelujejo pri posodabljanju NEPN, prizadevali v čim večji meri ali vsaj smiselno upoštevati pripombe iz javnega posvetovanja, v okviru katerega so prejeli več kot 400 pripomb.

Najnovejša različica osnutka sicer po pojasnilih ministrstva vključuje več manjših sprememb, ko gre za časovnice izvedbe določenih aktivnosti in pristojnosti resorjev, ter nekatere redakcijske spremembe. V najnovejši osnutek so vključeni tudi vsi omilitveni ukrepi iz dopolnjenega osnutka okoljskega poročila.

Osrednji cilji in ambicije na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, deleža obnovljivih virov ter učinkovite rabe energije sicer ostajajo enaki glede na predhodno junijsko različico.

Cilj zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov je tako npr. še naprej postavljen pri 55 odstotkih glede na leto 2005 do leta 2033 oz. za 35 odstotkov do leta 2033. Predvideno je razogljičenje proizvodnje električne energije z izstopom iz premoga najpozneje do leta 2033 ob sočasnih ukrepih za prestrukturiranje Šaleške doline.

Ciljni delež rabe obnovljivih virov energije v končni rabi energije je medtem še naprej pri 33 odstotkih, kar je sicer bistveno manj, kot od Slovenije zahteva Evropska komisija v svojem priporočilu (vsaj 46 odstotkov do 2030).

Med bistvenimi spremembami v novi različici osnutka posodobitve NEPN je glede na dokument z začetka poletja predviden zamik časovnice uvedbe namenske narave dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 (za podnebne ukrepe) na 2026, zamika se tudi časovnica odpravljanja spodbud za fosilna goriva. Po novem bo tako "država preučila morebitno odpravo vračil trošarine za industrijsko-komercialni namen in za komercialni prevoz do 2026, s ciljem optimalne ukinitve najkasneje leta 2030".

Pred sprejemom posodobljenega NEPN je treba zaključiti še celovito presojo vplivov na okolje. Ta korak na ministrstvu pričakujejo v drugi polovici septembra. V nadaljevanju bo potem sledil sprejem na vladi, ki bo dokument nato poslala Evropski komisiji. Rok za posredovanje Bruslju se je sicer iztekel konec junija, a ga je večina članic EU zamudila.