STA novice / S spremembami zakona do boljšega upravljanja naravnih vrednot

Na ministrstvu so osnutek sprememb zakona o ohranjanju narave dali v javno obravnavo 8. julija, rok za pripombe se je iztekel 9. avgusta. Kot bistveni cilj predlaganih sprememb so izpostavili odpravo administrativnih ovir, poleg tega pa še izboljšanje upravljanja naravnih vrednot, učinkovitejše ukrepanje v primeru neposrednega ogrožanja državljanov po velikih zvereh, ureditev področja invazivnih tujerodnih vrst ter uskladitve z zakonodajo z drugih področij.

Prejete pripombe bodo preučili in utemeljene upoštevali pri oblikovanju spremenjenega besedila členov zakona. Zatem bodo predlog novele posredovali vladi v potrditev, ta pa naprej v sprejem državnemu zboru, so danes sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Z namenom odprave administrativnih ovir predlagajo ukinitev podvajanja postopkov ter organizacijske posodobitve. Dovoljenje za javno prireditev in dovoljenje za vožnjo v naravi bi združili v en postopek, za manjše rekonstrukcije in vzdrževanje objekta pa ne bo več potrebno naravovarstveno soglasje.

Prav tako soglasje ne bo potrebno v poselitvenih območjih, če se nameravana gradnja nahaja na stavbnem zemljišču, ki je del enote urejanja prostora, za katero je v prostorskem aktu izrecno določeno, da je nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave dal vsebinsko ustrezno mnenje in se v njem izrekel, da ni potrebno. Ukinjajo se ugotovitvene odločbe o obstoju zavarovanih območij.

Z novelo zakona se bo pomembno izboljšalo upravljanje naravnih vrednot, so prepričani na ministrstvu. Za uveljavljanje predkupne pravice v zavarovanih območjih je predvidena poenostavitev, in sicer jo bo uveljavljal upravljavec zavarovanega območja, če tega ni, pa Zavod RS za varstvo narave.

Določena bodo tudi jasna pravila glede zaračunavanja ogledovanja in obiskovanja naravnih vrednot. Kot opažajo na ministrstvu, se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja neutemeljeno omejevanje obiskovanja in ogledovanja naravnih vrednot s pogojevanjem visokih plačil, kot so vstopnine, parkirnine, takse in podobno. Po predlogu se bo moralo obiskovanje naravnih vrednot praviloma omogočiti brezplačno, plačilo pa bo dopustno zaračunavati v izjemnih primerih, npr. ko bodo potrebne zahtevne tehnične ureditve.

Novela zakona bo zagotovila večjo varnost državljanov pred velikimi zvermi. S tem namenom bodo pristojnosti in naloge Zavoda za gozdove Slovenije in upravljalcev lovišč bolj natančno določene, predlagan je nov sistem interventnega ukrepanja v primeru ogroženosti življenja ali zdravja ljudi zaradi velikih zveri.

Področje invazivnih tujerodnih vrst se bo uredilo v skladu z evropsko uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah. Določile se bodo pravice in obveznosti deležnikov v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, uzakonil se bo sistem hitrega ukrepanja za nujno odstranitev ob prvem pojavu invazivne tujerodne vrste. Predvidena je tudi vzpostavitev sistema obvladovanja že razširjenih invazivnih tujerodnih vrst.

Za kršitve prepovedi vožnje v naravi je predviden dvig glob in njihova uskladitev z zakonodajo o prekrških. Za vožnjo, ustavitev ali neustrezno parkiranje vozila na motorni pogon v naravnem okolju se bo denimo globa za posameznika zvišala s 40 do 100 evrov na 800 do 1200 evrov. Ob tem se bo območje, kjer je mogoče zaseči motorno vozilo, z zavarovanega območja razširilo še na posebna varstvena območja, kot je Natura 2000, in na vsa območja nad nadmorsko višino 1000 metrov.

Kmetje so do predlagane novele kritični. Po poročanju medijev med drugim ocenjujejo, da bi razvrednotila kmetijska zemljišča in kmetom z argumentom varstva okolja onemogočila uporabo nekaterih zemljišč. Predlagajo, da se v dialogu z deležniki iz kmetijstva pripravi ustrezen nov zakon, ki bo zagotavljal ohranjanje narave in hkrati omogočal primerno življenje kmetov.