STA novice / Leto po ujmi: Nujna obnova za večjo varnost ob prihodnjih ujmah (tema)

Z najvišjim, rdečim opozorilom obarvana vremenska situacija, je v začetku lanskega avgusta nad Slovenijo prinesla nevihte in izredne padavine z ocenjeno povratno dobo 250 let ali več.

Padavine so v noči na 4. avgust zajele predvsem južno predgorje Julijskih Alp ter Idrijsko, Polhograjsko, Gorenjsko, Koroško in Zgornjesavinjsko dolino. Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah, hkrati so na več merilnih mestih 4. avgusta izmerili rekordno dnevno višino padavin, ponekod več kot 200 milimetrov dežja v 24 urah.

H katastrofalnim posledicam nalivov je pripomogla tudi nenavadno velika namočenost tal po zelo mokrem juliju, tudi vodostaji rek so že pred avgustovsko ujmo bili nad povprečjem za ta čas leta.

Istočasno so poplavljale tri največje slovenske reke in njihovi pritoki

Izredne količine padavin so povzročile, da so istočasno poplavljale tri največje slovenske reke - Sava, Drava in Mura - ter njihovi pritoki. Silovito so narasli hudourniki, sprožilo se je rekordno veliko zemeljskih plazov. Po ocenah Geološkega zavoda Slovenije se je v ujmi sprožilo okoli 10.000 zemeljskih plazov, kar je po znanih podatkih največ ob enkratnem vremenskem dogodku.

Ob napovedi obsežnih padavin je bil po odredbi poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana v pripravljenosti celoten državni sistem civilne zaščite, vključno z delom Slovenske vojske. A tako katastrofalnih posledic, kot jih je prinesla ujma in razkril usodni 4. avgust, ni pričakoval nihče.

Prve informacije o naraslih vodotokih in poplavljanju meteornih voda so z Gorenjske in dela Koroške začele prihajati 3. avgusta zvečer, v naslednjih urah pa so nato na najbolj prizadetih območjih številni v grozi in strahu reševali svoja življenja pred naraslimi vodami in zemeljskimi plazovi ter večinoma nemočni skušali zaščititi svoje premoženje.

Na prizadetih območjih je bilo v ujmi poškodovanih več kot 13.000 stavb, od tega skoraj 9000 stanovanjskih objektov. Poškodovana je bila komunalna in gospodarska infrastruktura, poškodovane in prekinjene številne cestne, železniške in komunikacijske poti, ponekod je bila prekinjena oskrba z elektriko in vodo, prizadeta so bila kmetijska zemljišča in gozdovi.

Končna skupna ocena neposredne škode je znašala 2,99 milijarde evrov, od tega največ na vodotokih, in sicer 1,3 milijarde evrov. Upoštevajoč vse vidike naravne nesreče, pa je bila škoda na podlagi mednarodne metodologije PDNA ocenjena na okoli 9,9 milijarde evrov. Ta ocena je bila tudi podlaga vlogi za nepovratna sredstva solidarnostnega sklada EU, medtem ko je namen ocenjevanja neposredne škode opredeliti končne upravičence do sredstev državnega proračuna za obnovo.

Ob poplavah in plazovih so bile aktivirane vse službe zaščite in reševanja, delavci komunalnih, cestnih in drugih podjetij ter zavodov. Po interventnem reševanju življenj je steklo črpanje vode in čiščenje, odstranjevanje zemeljskih in kamnitih nanosov, mulja, naplavin, odpadkov itd.

Ujma je sprožila dotlej nepredstavljivo solidarnost Slovenije. Prizadetim so pomagali sorodniki, prijatelji in množice prostovoljcev iz vseh koncev države, različne humanitarne in druge organizacije, pomoč je prišla tudi iz tujine.

Med drugim je prek mehanizma EU na področju civilne zaščite pomoč nudilo 11 držav, več držav je nudilo pomoč po načelu vojska-vojski in na bilateralni ravni. Osem držav je zagotovilo skupno 30 bagrov, prek mehanizma EU je šest držav prispevalo 14 mostov, več držav je nudilo pomoč s helikopterji, razvlažilniki, nekatere so dale pomoč v finančni obliki. V Sloveniji je bilo od 6. avgusta do 2. oktobra 2023 skupno 729 pripadnic in pripadnikov mednarodnih enot za odziv na naravne nesreče.

Za hitro in nadalje tudi sistemsko ukrepanje in obnovo se je nemudoma odzvala država. Da bi med drugim omogočili hitrejšo dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam, so poslanci že 9. avgusta potrdili novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S konec avgusta potrjeno interventno zakonodajo je vlada med drugim zagotovila ukrepe za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam, z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa nato tudi razvojno naravnane ukrepe za celovito obnovo.

Ustanovila je službo za obnovo po poplavah in plazovih ter tehnične pisarne, tudi namenski sklad za obnovo, iz katerega se bodo ukrepi obnove financirali od prihodnjega leta dalje. Medtem je v letošnjem državnem proračunu za odpravo posledic naravnih nesreč načrtovanih 1,1 milijarde evrov.

Od začetka ujme pa do vključno 27. junija letos je država iz proračuna različnim prejemnikom - občinam, prebivalcem, gospodarstvu, direkcijam, društvom, humanitarnim organizacijam itd. - izplačala 740 milijonov evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav, izplačila pa se nadaljujejo.

Med drugim so občine lansko jesen prejele povrnjene vse intervencijske stroške v skupnem znesku 78 milijonov evrov, kmalu za tem pa so po predhodnem programu odprave posledic ujme skupno prejele 218 milijonov evrov predplačil, s katerimi so pristopile k načrtovanju in izvedbi prvih projektov obnove. Večino teh sredstev doslej namenile za sanacije cest in najbolj grozečih plazov.

Gospodarstvo je v ujmi utrpelo za 384,6 milijona evrov ocenjene škode na strojih in opremi, zalogah ter pri izpadu prihodkov. V okviru predplačil za odpravo posledic škode je doslej prizadeto gospodarstvo prejelo 69 milijonov evrov, prejelo pa je tudi nekatera druga povračila, denimo za plače delavcem, ki so v podjetjih pomagali odpravljati posledice poplav.

Po letu dni v ospredju seznam objektov za odstranitev in nujnost del na vodotokih

Medtem ko se je gospodarstvo razmeroma hitro pobralo, pa so leto dni po ujmi v ospredju za zdaj še negotove usode lastnikov in stanovalcev v objektih, ki so na seznamu za odstranitev zaradi posledic ujme. Po zadnjih informacijah je na seznamu za odstranitev 343 objektov, a se številka še spreminja. Doslej je vlada skupaj sprejela 73 sklepov o odstranitvi objektov, za ostale postopki še potekajo. V vladni službi za obnovo po poplavah na kritike o dolgotrajnosti postopkov odgovarjajo, da je bilo predvsem na strokovni ravni potrebnega več časa za sprejem ustreznih odločitev.

Obnova bo dolgotrajna, skupna višina potrebnih sredstev za odpravo posledic škode po poplavah pa je ocenjena na 2,33 milijarde evrov do leta 2028. Občine in prebivalci na prizadetih območjih si leto dni po ujmi želijo pospešitve nekaterih postopkov, povezanih z državno tehnično pisarno, tudi zaradi stalno ponavljajočih se močnih nalivov pa si predvsem želijo čimprejšnjih ureditev vodotokov in območij perečih plazov.

Direkcija za vode je takoj po ujmi močno okrepila in pospešila dela na vodotokih, izvajanje izrednih ukrepov pa podaljšala do 30. junija letos. Skupno je v času izrednih ukrepov delo potekalo na 1486 lokacijah na vodotokih, večinoma na širšem območju Zgornje Savinjske doline, na Koroškem in Gorenjskem.

Dela za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, pa bodo v nadaljevanju potekala v skladu s programom, ki ga je maja letos sprejela vlada in predvideva ukrepe do leta 2028. Trenutno potekajo pripravljalne aktivnosti za izvedbo sanacijskih del.

Da je bila lanska ujma na nek način prelomnica, saj je spodbudila aktivnosti na več področjih, pa je za STA ob obletnici oceni direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec.

"Od bolj sistematičnega zbiranja podatkov o zemeljskih plazovih, pospeška pri izdelavi opozorilnih kart in njihovega upoštevanja pri postopkih prostorskega načrtovanja, različnih drugih preventivnih ukrepov, do zelo pomembnega izboljšanega sodelovanja med različnimi strokami, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravnih nesreč, sprememb zakonodaje, vzpostavitev strokovnih služb za odziv ob nesrečah ipd. Nič od tega še ni zaključeno, ampak zdi se, da zadeve potekajo v pravo smer," je ocenil Bavec.