STA novice / POPRAVEK: Ob upadanju brezposelnosti vse manj sredstev za aktivno politiko zaposlovanja (tema)

Kot izhaja iz poročila o stanju na trgu dela v lanskem letu, objavljenega na spletnih straneh vlade, se je gospodarska aktivnost lani upočasnila, stanje na trgu dela pa je bilo kljub temu zelo optimistično. Ob koncu leta 2023 je bilo delovno aktivnih v Sloveniji približno 941.300 oseb, kar je največ doslej. Število registriranih brezposelnih je bilo medtem z okoli 48.300 blizu rekordno nizkega.

Ob nizki brezposelnosti, strukturnih neskladjih in manjših generacijah mladih, ki vstopajo na trg dela, so se delodajalci nadalje soočali s problemom pomanjkanja ustreznih kadrov.

Konec lanskega leta je bilo sicer na Zavodu RS za zaposlovanje kar 78,9 odstotka takih, ki so potrebovali dodatne aktivnosti ali poglobljeno podporo pri zaposlovanju. Med bolj problematičnimi kategorijami so bili dolgotrajno brezposelni, starejši brezposelni, mladi brez delovnih izkušenj, nižje izobraženi in invalidi, posebej pa tisti, ki majo več teh omejitev hkrati.

Država podjetjem, ki jih pesti vrzel na trgu dela, in dolgotrajno brezposelnim skuša pomagati tudi z aktivno politiko zaposlovanja. Gre za nabor ukrepov za lažje zaposlovanje ter za povečanje konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Cilji te politike sledijo strateškim dokumentom in ukrepom vlade.

V ukrepe vključenih 10.000 brezposelnih

Lani je programe aktivne politike zaposlovanja izvajal le zavod za zaposlovanje, in sicer znotraj treh ukrepov. Prvi je bil usposabljanje in izobraževanje, njegov namen pa je bil povečanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe ali novega znanja in kompetenc za vstop na trg dela in uspešen razvoj kariere.

Drugi ukrep, spodbude za zaposlovanje, je zavod izvajal z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih, in sicer večinoma v obliki subvencij za zaposlitev delodajalcem.

Z ukrepom kreiranja delovnih mest so medtem želeli odgovorni spodbujati delovne in socialne vključenosti ter izboljšati usposobljenost in delovne veščine ranljivih skupin brezposelnih, in sicer prek subvencioniranja začasnih zaposlitev zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.

Za aktivno politiko zaposlovanja je bilo lani načrtovanih 47,8 milijona evrov, porabljenih pa 34,5 milijona evrov. Gre za precej nižje številke od tistih v preteklih letih. Leta 2022 je bilo namreč za te ukrepe porabljenih 56,2 milijona evrov, leta 2021 pa denimo 71,2 milijona evrov.

V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo lani vključenih 10.000 brezposelnih oseb - leto pred tem 17.049, leta 2021 pa 36.669. "Glavni razlog za manjše število vključitev je, da se je že v drugi polovici leta 2022 zaključilo izvajanje večine programov, financiranih iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, izvajanje novih programov, financiranih iz ESS+ in programa evropske kohezijske politike 2021-2027, pa se v letu 2023 še ni začelo - razen program PUM-O+," so pojasnili na ministrstvu za delo.

Letos več ukrepov

V letošnjem letu naj bi bil v okviru aktivne politike zaposlovanja poudarek na aktivaciji brezposelnih prek usposabljanja in izobraževanja ter spodbud za zaposlitev. Z nekaterimi spremembami se načrtuje nadaljevanje programov Usposabljanje na delovnem mestu in Neformalno izobraževanje in usposabljanje.

"Posebna pozornost pri neformalnih izobraževanjih in usposabljanjih bo tudi v prihodnje namenjena zmanjševanju primanjkljajev na lokalnih trgih delovne sile, posledično pa tudi zmanjševanju števila deficitarnih poklicev znotraj skupnega slovenskega trga dela /.../. Ključen bo tudi dvig digitalnih kompetenc brezposelnih, še posebej starejših in nižje izobraženih. V okviru pridobivanja temeljnih veščin in novih kompetenc pa bodo v posamezna usposabljanja, kjer je to smiselno, vključene tudi zelene vsebine. Obe področji sta pomembni za podporo trgu dela prihodnosti, ki bo v znamenju digitalnega in zelenega prehoda," so napovedali na ministrstvu.

Izvajajo se tudi javna dela, prav tako zavod nadaljuje program Hitrejši vstop mladih na trg dela.

V načrtu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS so medtem programi Kompetenčni centri za razvoj kadrov (KOC4.0), namenjeni izpopolnjevanju in razvoju kompetenc, ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih ter povečanju produktivnosti v mikro, malih in srednje velikih podjetjih; Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti (ASI+) za večjo ozaveščenost o negativnih demografskih trendih in potrebnih ukrepih za njihovo preseganje ter Kompetentna Slovenija za opolnomočenje vseh odraslih.

Za aktivno politiko zaposlovanja je letos načrtovanih 56,4 milijona evrov, za prihodnje leto pa 89,9 milijona evrov.