STA novice / Ursuli von der Leyen še drugi mandat za vodenje Evropske komisije (zbirno)

Na tajnem glasovanju v Strasbourgu je glasovalo 707 evropskih poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo, sedem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Pred petimi leti je bila medtem von der Leyen potrjena s tesno večino devetih glasov.

Von der Leyen je pred glasovanjem predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje. Zavzela se je za vzpostavitev "prave obrambne Evropske unije". Pri tem je bila med drugim kritična do t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi, ki jo je označila za misijo popuščanja.

Kot prvo prednostno nalogo je izpostavila okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in napovedala pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.

V smernicah svojega programa je izpostavila tudi učinkovito varovanje zunanjih meja ter napovedala potrojitev osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter podvojitev osebja Evropskega policijskega urada (Europol).

Med ključnimi prioritetami za prihodnji mandat je navedla še socialno pravičnost, kot najpomembnejšo pa je izpostavila okrepitev evropske demokracije.

"Vsi skupaj delamo za močno Evropo," je po izvolitvi sporočila Evropejcem ter se za podporo zahvalila političnim skupinam Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew) ter Zelenih. V teh političnih skupinah so po izvolitvi poudarili, da so nasproti skrajni desnici stopile proevropske in demokratične sile.

Rezultat glasovanja po besedah von der Leyen kaže, da je bilo prav, da je pri pridobivanju podpore pristopila k vsem političnim silam, ki so proevropske, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo vladavino prava. Pogovarjala se je namreč tudi s skrajno desnimi Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) pod vodstvom italijanske premierke Giorgie Meloni, vendar pa je evroposlanci italijanske vladajoče stranke Bratje Italije danes niso podprli, prav tako ne večina drugih nacionalnih delegacij v ECR.

Med slovenskimi evroposlanci sta samo Matej Tonin (EPP/NSi) in Marjan Šarec (Renew/Svoboda) po glasovanju javno povedala, da sta jo podprla. Proti so glasovali slovenski evroposlanci Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič (vsi trije EPP/SDS), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna). Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Romana Tomc (EPP/SDS) nista razkrili, kako sta glasovali.

Von der Leyen zdaj čaka oblikovanje komisarske ekipe, pri čemer je si bo prizadevala, da bo ta znova spolno uravnotežena. V prihodnjih tednih bo voditelje držav članic pozvala, naj ji posredujejo imeni kandidata in kandidatke za položaj v komisiji. Od članic, ki bodo predlagale obstoječe komisarje oziroma komisarke, tega ne pričakuje. Sredi avgusta bo nato začela pogovore s komisarskimi kandidati, zatem pa jim razdelila področja, za katera bodo pristojni.

Predvidoma oktobra oziroma novembra bodo sledila zaslišanja in potrjevanje kandidatov na pristojnih odborih Evropskega parlamenta, ki lahko kakšnega ali več kandidatov tudi zavrnejo. Nova komisija bi lahko po potrditvi v Evropskem parlamentu mandat nastopila proti koncu leta.

Že danes pa so von der Leyen za vnovični mandat na čelu Evropske komisije čestitali evropski voditelji, med drugim je prejela čestitke nemškega kanclerja Olafa Scolza, poljskega premierja Donalda Tuska, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, španskega premierja Pedra Sancheza, srbskega predsednika Aleksandra Vučića in britanskega premierja Keira Starmerja.

Von der Leyen je čestital tudi slovenski politični vrh. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon so ob tem poudarili, da se veselijo nadaljnjega plodnega sodelovanja v korist Evrope in njenih prebivalcev. Uspešno delo ji je zaželel tudi aktualni evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič.