STA novice / Poslanci letos na 23 sejah zasedali več kot 240 ur, sprejeli 51 zakonov (tema)

Poslanci so od začetka leta na skupno 23 sejah obravnavali 145 točk dnevnega reda, od tega 109 točk na rednih in 36 na izrednih sejah.

Glede na podatke o delu DZ, ki so jih posredovali STA, so letošnje seje DZ zaznamovale tudi številne prekinitve. Na sedmih rednih sejah se je zvrstilo skupno 30 prekinitev, 16 izrednih sej pa so skupno prekinili 13-krat.

Med 51 sprejetimi zakoni je bilo devet novih, 32 novel in devet ratifikacij. Največ zakonov je DZ sprejel po skrajšanem postopku, in sicer 19, po rednem postopku 18 in po nujnem pet.

Večino zakonov, kar 45, so poslanci potrdili na predlog vlade, pet na predlog poslancev, enega pa na predlog volivcev.

Poslanci so v letošnjem letu zastavili 1041 poslanskih vprašanj in pobud.

Delovalo je 21 delovnih teles, ki so po podatkih DZ do četrtka, 11. julija, zasedala na skupno 228 sejah. Med najbolj aktivnimi je s skupno 27 sejami odbor za zunanjo politiko, sledijo odbor za Evropske unije s 23 sejami, odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z 20 sejami, odbora za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor s po 18 sejami ter odbor za finance s 17 sejami. Kolegij predsednice DZ se je letos sestal na 27 sejah.

V petek so zasedali še odbor za zadeve Evropske unije, odbor za zunanjo politiko ter odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še kakšno sejo delovnega telesa je pričakovati v začetku prihodnjega tedna, poslanci pa se bodo sestali tudi na dveh izrednih sejah.

Letošnje leto je na parlamentarnem parketu zaznamovalo tudi več pobud za razpis posvetovalnega referenduma, v parlamentarni postopek je bilo vloženih 13 pobud, DZ je razpisal tri posvetovalne referendume.

V DZ deluje pet preiskovalnih komisij, preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda in preiskovalno komisijo o t. i. ukradenih otrocih je DZ ustanovil letos.

Preiskovalne komisije DZ so zasedale na skupno 43 sejah in zaslišale skupno 66 prič. Največ, 34 prič, se je zvrstilo pred preiskovalno komisijo o kanalu C0. Preiskovalna komisija o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank je letos zaslišala 24 prič, preiskovalna komisija o sumu nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov pa osem.

V prvi polovici leta so bile v DZ vložene tri interpelacije. Dve sta doleteli ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh, ki je marca uspešno prestala prvi zagovor v DZ, drugič pa se bo pred poslanci zagovarjala jeseni. V parlamentarni postopek so poslanci SDS vložili tudi interpelacijo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, a je ta še pred obravnavo interpelacije v DZ odstopila. Poslanci so se tako le seznanili z njenim odstopom, čez nekaj tednov pa na čelu pravosodnega ministrstva imenovali Andrejo Katič.

Glasovanje o Katič je bilo sicer drugo od najmanj treh ministrskih imenovanj v letošnjem letu. V začetku leta so poslanci za ministrico za kmetijstvo imenovali Matejo Čalušić, jeseni pa bodo odločali še o novem obrambnem ministru po odhodu Marjana Šarca na mestu poslanca v Evropskem parlamentu.