STA novice / Ministrstvo predstavilo predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (dopolnjeno)

Vogrinc je na novinarski konferenci na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predstavil spremembe glede na osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki so ga predstavili februarja. Uvodoma je dejal, da so v predlogu programa opredelili 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov za vzgojno-izobraževalni sistem.

Na področju predšolske vzgoje predlagajo, da bi otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, vključili v krajši program vrtca, ki bi ga podaljšali na obseg od 240 do 480 ur. Program bi organizirali od marca do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole. Kot je navedel, je približno tisoč otrok, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo. "Upam, da bomo vzpodbudili še več staršev, da bodo vpisali otroke v predšolsko vzgojo," je dejal Vogrinc.

Zgornjo mejo številčnosti oddelkov vrtcev so s prejšnjih 40 dvignili na 45. Poleg tega predlagajo, da bi ravnatelji vrtcev imeli postopoma magistrsko stopnjo izobrazbe, ne visokošolske strokovne, kar zadošča trenutno.

Predlagajo, da bi vsi kandidati splošne mature na višji ravni izbrali vsaj en predmet izmed obveznih predmetov, torej materinščine, matematike ali tujega jezika, in vsaj en predmet izmed izbirnih predmetov. Poleg tega predlagajo vpeljavo dveh ravni zahtevnosti pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih. Kot je pojasnil Vogrinc, želijo s temi spremembami dijakom omogočiti opravljanje zahtevnejše ravni mature.

Predlagajo evalvacijo namena srednješolskih programov. "Treba je premisliti ustreznost trenutnih srednješolskih programov. Kateri so takšni, da usposabljajo dijake za to, da vstopijo na trg dela, kateri pa za terciarno izobraževanje? Pri teh je treba okrepiti splošnoizobraževalne ukrepe, pri drugih pa je prav, da imajo okrepljeno praktično usposabljanje," je navedel Vogrinc.

Poudaril je, da so v predlogu programu zelo jasno navedli, da mora biti srednješolska izobrazba nacionalni standard, kar pomeni, da mora država vsakemu kadarkoli brezplačno omogočiti pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe.

Predlagajo sistematizacijo deleža delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca. Poleg tega menijo, da je treba zagotoviti možnost dodatnih ur slovenščine za učence priseljence tudi v tretjem in četrtem letu vključitve v osnovno šolo, če ne dosežejo zadovoljivega nivoja poznavanja in rabe učnega jezika. "S temi ukrepi želimo jasno sporočiti, da je znanje slovenščine osnovni pogoj, da lahko sledijo tudi ostalim predmetom," je poudaril.

Navedel je, da želijo spodbuditi več gibanja pri učencih dijakih in odraslih. "Predlagamo, da se v zadnje triletje osnovne šole doda ena ura športne vzgoje," je poudaril. Vsakemu učencu in dijaku je treba tudi zagotoviti pogoje za pet ur športa na teden v splošnem šolskem sistemu, meni. To po njegovih besedah ne pomeni pet ur športne vzgoje, ampak tudi izbirne predmete in ostale športne vsebine v šoli.

Menijo tudi, da je treba ohraniti sistem glasbenega izobraževanja po celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema. Treba je zagotoviti primerljivo obremenitev dijakov, ki opravljajo maturo v izobraževalnem programu umetniške gimnazije, smer glasba oziroma ples, z dijaki, ki opravljajo splošno maturo.

Po Vogrinčevih besedah je treba povečati javna sredstva za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje do leta 2033 z zdajšnjih 4,17 odstotka BDP na najmanj 4,6 odstotka BDP. Predlagajo pa dodatno financiranje zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah, torej so denimo oddaljeni od mestnih središč ali imajo več učencev priseljencev. "S tem želimo sporočiti, da se zavedamo različnega položaja vrtcev in šol," je dejal.

Vogrinc je napovedal, da bo ministrstvo v pol leta pripravilo akcijske načrte uresničevanja ukrepov, kjer bodo opredelili tudi, kdo in do kdaj je odgovoren za njihovo realizacijo, ter koliko sredstev je na voljo. Napovedal je, da bo predlog programa septembra obravnaval DZ.

Kot je pojasnil Vogrinc, so končno verzijo programa pripravili na podlagi 486 pripomb na osnutek. Upoštevali so tudi pripombe zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja na regionalnih posvetih v Škofji Loki, Novem mestu, Ajdovščini, Pesnici pri Mariboru, Celju in v Ljubljani.