STA novice / Predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti v javni razpravi

Ministrstvo med poglavitnimi rešitvami zakonskega predloga psihoterapijo opredeljuje kot samostojno strokovno in znanstveno vedo. Prav tako jo uvršča v zdravstveno dejavnost, s čimer sledi osnovnemu namenu klinične psihoterapije, to je zdravljenje. Prepoznava, da psihoterapija zajema obravnavo duševnih stanj posameznikov za izboljšanje duševnih motenj, duševnih težav ter drugih motečih vzorcev mišljenja, čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov in življenjskega sloga posameznikov, pa tudi spodbujanje njihove osebnostne rasti za bolj kakovostno življenje.

Tako psihoterapevti kot klinični psihoterapevti bi za opravljanje dejavnosti morali imeti veljavno licenco ter bi morali biti vpisani v register psihoterapevtov in kliničnih psihoterapevtov. Predlog zakona določa več pogojev za pridobitev licence, med katerimi sta ustrezna izobrazba in usposabljanje za samostojno izvajanje obravnave.

Kandidati za pridobitev licence bi morali imeti izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnem študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza tej ravni izobrazbe in je v skladu z zakonom uvrščena najmanj na raven osem.

Kandidati za psihoterapevte bi morali skupno opraviti najmanj 1900 ur različnih usposabljanj. Tako bi morali opraviti najmanj 600 ur teoretičnega usposabljanja in najmanj sto ur kroženja oziroma opazovanja, denimo v psihiatričnih klinikah, psihiatričnih bolnišnicah in centrih za duševno zdravje. Prav tako bi morali imeti najmanj 250 ur osebnih izkušenj v psihoterapevtskem pristopu, za katerega se usposabljajo, najmanj 650 ur izvajanja psihoterapevtske obravnave pod neprekinjeno supervizijo ter najmanj 300 ur usposabljanja na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij.

Klinični psihoterapevti pa bi morali poleg tega opraviti tudi najmanj sto ur dodatnega izobraževanja na področju psihopatologije. Hkrati pa bi morali namesto 100 ur opraviti 200 ur kroženja, piše v predlogu zakona.

Klinično psihoterapevtsko dejavnost bi lahko po predlogu opravljali izvajalci zdravstvene dejavnosti z dovoljenjem za izvajanje klinično psihoterapevtske dejavnosti skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti.

Licence za dobo sedmih let bi podeljeval tako imenovani nosilec javnega pooblastila, ki bi bil pristojen tudi za odvzem in podaljševanje licence ter teoretično usposabljanje. Javno pooblastilo eni ali več pravnim osebam zasebnega prava, ki se ustanovi in deluje po zakonu, ki ureja društva, bi na podlagi javnega razpisa podelilo ministrstvo za zdravje.

Na predlog nosilca javnega pooblastila bi minister za zdravje opredelil dovoljene psihoterapevtske pristope, ki jih bi lahko izvajali psihoterapevti in klinični psihoterapevti. Pred opredelitvijo pristopa bi moral minister pridobiti še mnenje razširjenega strokovnega kolegija za psihoterapijo. "Iz mnenja mora izhajati najmanj, na kakšen način je psihoterapevtski pristop podprt z znanstvenimi dokazi," so navedli v predlogu.

Predlog še določa, da bi najvišjo dovoljeno ceno izvajanja psihoterapevtske obravnave izven javnozdravstvene mreže določil minister. Predlog zakona predvideva tudi globe. Za izvajanje psihoterapije brez veljavne licence je denimo predvidena globa do 5000 evrov.

Skupna ocena finančnih posledic predloga za državni proračun in druga javna finančna sredstva znaša 140.000 evrov. Ocena stroškov se nanaša na podelitev javnega pooblastila.

Posameznik z izkazano namero vložitve zahteve za pridobitev licence bi lahko štiri leta od uveljavitve zakona izvajal psihoterapevtsko obravnavo v primerljivem obsegu in ravni storitev, kot jih je izvajal do uveljavitve zakona.

Javna razprava se je začela v petek, rok za oddajo predlogov in mnenj na predlog zakona pa je vključno 28. julij.