STA novice / Ta teden bo po letu dni blokade znova zasedal ESS (ozadje)

Socialni dialog, ki ga v okviru ESS gradijo predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade, se je v zadnjih letih že večkrat znašel v slepi ulici. Delo ESS je prvič na kratko povsem zastalo septembra 2018 v času vlade Mira Cerarja, ko je bil v DZ brez predhodne obravnave na ESS vložen predlog zdravstvenega zakona. Šlo je sicer za zakon Levice, ki je bila tedaj v opoziciji. Delodajalci so protestno izstopili iz tripartitnega organa, sledili so jim še sindikati.

Resnejša blokada je sledila maja 2021, ko je bil na čelu vlade Janez Janša. ESS so z argumentom, da vlada sistematično krši pravila o njegovem delovanju, protestno zapustili sindikati. Najresnejši očitek je bil podoben kot nekaj let prej, in sicer, da ministrski zbor sprejema ali predlaga sprejetje predpisov s področja ESS - šlo je zlasti za niz protikoronske zakonodaje - brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev.

Socialni partnerji so za mizo vnovič sedli s prihodom vlade Roberta Goloba, julija 2022, a tudi tedaj socialni dialog ni stekel po načrtih. ESS so namreč julija lani zapustili delodajalci. Tudi njihova stran je kot razlog za blokado organa navajala vladne kršitve pravil ESS. Posebej so jih zmotili proces priprave oz. sprejemanja (predlogov) zakonodaje s področja delovnih razmerij in dolgotrajne oskrbe -, prepozno posredovanje gradiv, prekratki roki za posredovanje pripomb, neupoštevanje njihovih predlogov. Tripartitni socialni dialog je vse odtlej zamrznjen.

Do prvih resnih premikov v smeri odprave blokade je prišlo konec aprila, ko je Slovenija obeležila 30-letnico vzpostavitve tega organa. Socialni partnerji so se tedaj strinjali, da je treba dialog obuditi, v tej luči pa so se dogovorili za pripravo deklaracije o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Odtlej so dokument usklajevali in ga neformalno že tudi potrdili. Uradno ga bodo podpisali na petkovi seji ESS.

Z njim se bodo zavezali k doslednemu spoštovanju pravil o delovanju ESS. Vlada skladno z dokumentom ne bo smela sprejemati ali predlagati sprejetja predpisov z ekonomskih in socialnih področij brez njihove predhodne vsebinske obravnave na ESS. Gradivo bo morala posredovati pravočasno.

Predvideno je tudi, da bodo vse tri strani po zaključku usklajevanj nekega predpisa podpisale izjavo o usklajenosti. Prav tako naj bi se redno preverjalo spoštovanje deklaracije in pravil ESS. V primeru kršitev bi zaplet najprej razreševali v okviru kolegija ESS, nato pa na sestanku s pristojnimi ministri ali predsednikom vlade.

Socialni partnerji naj bi se že v petek dotaknili tudi vsebinskih vprašanj, najprej predlogov davčnih sprememb, ukrepov na področju zdravstva in vnovičnih sprememb zakona o evidencah na področju dela. Še pred poletnimi počitnicami, predvidoma 12. julija, naj bi obravnavali tudi možne rešitve na področjih čezmejnega izvajanja storitev in dolgotrajne oskrbe, na mizi naj bi imeli še vladna izhodišča za pokojninsko reformo.

Na splošno velja, da je ESS v preteklosti bistveno prispeval k uspešni implementaciji ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, prav tako je bil pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU in v mednarodni ekonomski prostor. Prispeval je h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.

Področja delovanja ESS so sklepanje socialnega sporazuma, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problemi zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, cene in davki, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope, soupravljanje delavcev, sindikalne pravice in svoboščine ter druge zadeve, ki se nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

V okviru ESS je bilo doslej skupaj podpisanih pet socialnih sporazumov, ki so s ciljem doseči stabilnost in socialni mir v državi opredeljevali temeljne zaveze in usmeritve vseh treh strani. Zadnji, sklenjen za obdobje 2015-2016, se je sicer obdržal manj kot leto dni.