STA novice / Predlog novega zakona o STA s spremembo metodologije financiranja javne službe (ozadje)

Iz predloga med drugim izhaja, da so storitve gospodarske javne službe STA razmejene na storitve, namenjene drugim izdajateljem medijev in drugim naročnikom, ter storitve javne službe, ki so prosto dostopne javnosti.

Storitve za druge izdajatelje medijev in naročnike obsegajo storitev priprave, objave in posredovanja novic ali agencijskih vesti in drugih vsebin, denimo v zvočni in avdiovizualni obliki, o pomembnih dogodkih na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Za te storitve se plačuje naročnina, določa predlog.

Storitve objave kratkih povzetkov novic na spletnem portalu, urejanje spletnega portala, priprava in objava vsebin o delovanju avtohtone italijanske, madžarske in romske skupnosti v Sloveniji, vsebin za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Sloveniji ter vsebin za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah oziroma za Slovence v zamejstvu in po svetu pa so brezplačne in prosto dostopne javnosti. Po novem v javno službo sodi tudi urejanje spletnega portala za preverjanje točnosti vsebin.

V predlogu formula za izračun višine nadomestila

STA pridobiva sredstva iz državnega proračuna v obliki nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe STA, ki se izplača na podlagi letne pogodbe, in iz naročnin, določa predlog. Po njem pa bo STA upravičena do letnega nadomestila le, če prihodki od naročnin v posameznem letu ne bodo pokrili stroškov izvajanja javne službe.

Dodatno pa bo lahko STA še naprej pridobivala prihodke tudi iz tržnih dejavnosti, ki ne spadajo v okvir gospodarske javne službe. To so po predlogu zakona trženje oglaševalskega prostora, izvajanje in posredovanje komercialnih naročil, organizacija javnih dogodkov ter založniška dejavnost v delu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu. STA ne sme iz sredstev, pridobljenih za opravljanje gospodarske javne službe, financirati tržnih dejavnosti.

Predlog tako po novem določa tudi formulo, po kateri se izračuna višina nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe, saj ta ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje finančnega neto učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti izvajanja gospodarske javne službe. Finančni neto učinek se izračuna tako, da se od vseh upravičenih stroškov, nastalih zaradi obveznosti izvajanja gospodarske javne službe odšteje seštevek prihodkov od naročnin in primernega dobička.

Če bi znesek nadomestila presegel neto stroške in presežek ne bi znašal več kot deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se lahko takšno prekomerno nadomestilo prenese v naslednje letno obdobje in odšteje od zneska nadomestila, izplačljivega za navedeno obdobje. Če znesek prekomernega nadomestila presega deset odstotkov zneska letnega nadomestila, pa bo STA morala presežek nad deset odstotki vrniti v državni proračun.

Dodatne določbe o avtonomiji, pogodbe ne bodo več sklepali z Ukomom

Z zakonom se urejajo tudi pristojnosti državnih organov. Edini ustanovitelj STA je Republika Slovenija. V njenem imenu pravice in obveznosti ustanovitelja in družbenika izvaja vlada, ministrstvo, pristojno za področje delovanja STA in za spremljanje naložbe, pa je ministrstvo, pristojno za medije (torej ministrstvo za kulturo), s katerim se tudi sklepa pogodba za financiranje javne službe iz sredstev državnega proračuna. Doslej je STA pogodbo o financiranju sklepala z vladnim uradom za komuniciranje.

Predlog zakona ne predvideva spremembe v vodstvu STA, saj navaja, da člani nadzornega sveta in direktor nadaljujejo delo do izteka mandata, za katerega so bili imenovani. Vodenje STA bo sicer po odhodu Igorja Kadunca v sredini julija prevzela Mojca Prelesnik. V vmesnem času agencijo kot v. d. direktorice vodi Barbara Štrukelj.

Slovenska tiskovna agencija je prvo vest objavila na današnji dan leta 1991, le malo pred sprejetjem slovenske ustave, razglasitvijo neodvisnosti in začetkom vojne za samostojno Slovenijo. "Agencijski novinarji STA so že od same ustanovitve agencije profesionalno, celovito in verodostojno opravljali javno službo informiranja, zato je postal njihov servis nepogrešljiv za delovanje slovenskih medijev, kar velja tudi danes," ugotavlja ministrstvo.

Ob tem pa opozarja, da "je bilo njihovo delo večkrat oteženo zaradi pomanjkljive zakonodaje, ki je vladajoči politiki omogočala nesorazmeren vpliv na vodenje, delovanje in financiranje STA".

Leta 2011 je bil sprejet zakon o STA, ki je med drugim določil obseg javne službe pa tudi dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.

A je agencija v zadnjih letih večkrat opozarjala, da je obstoječi zakon zastarel in mestoma nedorečen.

"Na podlagi dosedanjih rezultatov dela STA in v postopku revizijskega pregleda računskega sodišča se je izkazalo, da je treba na zakonski ravni bolj določno in jasno opredeliti pravno podlago in način financiranja javne službe informiranja STA, izhajajoč iz tega pa opredeliti, katere storitve in vsebine obsega javna služba in katere dejavnosti so mogoče v okviru tržne dejavnosti. Z vidika financiranja je potrebna večja preglednost in preverljivosti pri načrtovanju primerne višine proračunskih sredstev za opravljanje javne službe, kar izhaja iz predhodne določitve obsega javne službe, ter posledično pravilno evidentiranje in razmejevanje stroškov javne in tržne dejavnosti," pa kot razlog za pripravo zakona navaja ministrstvo.

Obenem pa se je izkazalo, da ne vsebuje dovolj varovalk, ki bi agencijo obvarovale pred odtegnitvijo plačevanje javne službe, s čimer se je soočala v času tretje vlade Janeza Janše, ko je bila več kot 300 dni brez nadomestila za opravljanje javne službe. V povezavi s tem je ljubljansko tožilstvo nedavno na okrajno sodišče vložilo obtožni predlog zoper tedanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanijo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Grozi mu do triletna zaporna kazen.

"S predlogom novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji se zato utrjujeta uredniška in vodstvena avtonomija STA," piše ministrstvo. Agencija bo tako še naprej delovala v skladu z načelom neodvisnosti in nepristranskosti, načelom samostojnosti, načelom javnosti in načelom finančne preglednosti. Predlog pa prinaša še dodatno določbo, da ustanovitelj ne sme posegati v uredniško politiko in uredniške odločitve STA in ne sme poskušati vplivati nanje, kar je skladno z Evropskim aktom o svobodi medijev.

Država dolžna ustrezno financirati nacionalno tiskovno agencijo, če takšne dejavnosti ne zagotavlja trg

Ob tem v predlogu ministrstvo med načeli izpostavlja, da imajo javni mediji v Evropski uniji posebno mesto. Dolžni so poskrbeti za celovito obveščenost državljanov, zato morajo biti njihove vsebine in na vseh medijskih platformah pod enakimi pogoji na voljo vsem medijskim občinstvom.

Slovenski medijski trg zaradi majhnosti in jezikovne omejenosti ne zagotavlja finančnih pogojev za tržno delovanje nacionalne tiskovne agencije, ki bi zmogla celovito informirati slovenske medije in javnost o vseh relevantnih dogodkih doma in v tujini. Zato je država z namenom zagotavljanja celovite obveščenosti javnosti dolžna zagotoviti ustrezno javno financiranje nacionalne tiskovne agencije, če takšne dejavnosti ne zagotovi trg. Zagotavljanje celovite obveščenosti javnosti pa je ena izmed temeljnih nalog slovenske medijske politike, še navaja ministrstvo.

Tudi Evropska komisija je v sklepu iz leta 2021 ugotovila, da je STA upravičena do državne pomoči, ker v Sloveniji nima ustrezne komercialne baze medijskih odjemalcev, primerljive s trgi večjih držav članic EU in ne more ustvariti zadostnih prihodkov za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

Slovenska tiskovna agencija je prvo vest objavila na današnji dan leta 1991, le malo pred sprejetjem slovenske ustave, razglasitvijo neodvisnosti in začetkom vojne za samostojno Slovenijo. Danes ima okoli 90 zaposlenih. Po nerevidiranih rezultatih je lani ustvarila 4,78 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega je nadomestilo za opravljanje javne službe znašalo 2,29 milijona evrov.