STA novice / Okoljski ministri EU z več dogovori s področja varovanja okolja in tal

Zbrani so danes po dolgotrajnih pogajanjih s tesno večino dokončno potrdili uredbo o obnovi narave, ki določa cilje za obnovo degradiranih območij narave ter bo prispevala k izboljšanju biotske raznovrstnosti in h krepitvi podnebne odpornosti, pa tudi stališče glede predloga spremembe direktive o odpadkih, s katero se krepijo prizadevanja za preprečevanje odpadnega tekstila in odpadne hrane ter učinkovito ravnanje s tema tokovoma odpadkov, so sporočili z okoljskega ministrstva.

Predlog glede odpadne hrane določa pravno zavezujoče cilje in zahteve za sprejetje ukrepov, ki jih morajo države članice sprejeti za preprečevanje nastajanja odpadne hrane do konca leta 2030. Glede odpadnega tekstila predlagana direktiva določa proizvajalca tekstilnih izdelkov, izdelkov povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov kot odgovornega za zagotovitev ustreznega ravnanja z odpadnim tekstilom z uvedbo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki bo zajemala celoten sektor podjetij.

Z doseženim dogovorom o skupnem stališču je bil potrjen namen predloga direktive o spremljanju in odpornosti tal, da se vzpostavi trden in skladen okvir za monitoring tal po vsej EU. "To bo podlaga, da se v EU lahko začne izboljševati zdravje tal ter stremeti k temu, da bi se do leta 2050 dosegla zdrava tla. Z vzpostavitvijo skupnega okvirja se bo odpravilo trenutno vrzel v znanju o tleh, pri čemer bo osnova za verodostojne podatke opredelitev, kaj so zdrava tla. Na podlagi zbranih podatkov se bo podpiralo trajnostno upravljanje s tlemi in določilo ustrezne ukrepe za ohranitev ali izboljšanje zdravja tal," so podčrtali na ministrstvu.

Svet je po nekaterih zapletih potrdil tudi skupno stališče do predloga direktive o utemeljevanju in sporočanju izrecnih okoljskih trditev, katere namen je nasloviti zeleno zavajanje in zaščititi potrošnike z odpravljanjem zavajajočih okoljskih trditev ter jim omogočiti, da bodo sprejemali bolj premišljene odločitve pri svojih nakupih in imeli dejavno vlogo pri varstvu okolja. Države članice bodo morale vzpostaviti sistem utemeljevanja in preverjanja za predhodno odobritev trditev, ki se oglašujejo kot boljše z vidika okoljskih in podnebnih vplivov.

Prav tako so bili na zasedanju sprejeti sklepi sveta o vmesnem poročilu glede osmega okoljskega akcijskega načrta, ki predstavljajo politične smernice za nadaljnje korake pri doseganje ciljev na področju okoljske politike in politike podnebnih sprememb EU do leta 2030. Sklepi izpostavljajo nujnost obravnave negativnih učinkov trojne planetarne krize podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja.

V nadaljevanju sta bili opravljeni še dve orientacijski razpravi. V okviru točke o podnebnih ciljih EU je potekala razprava o sporočilu Evropske komisije, v katerem na podlagi znanstvenih priporočil predlaga nov podnebni cilj do leta 2040, po katerem bi unija emisije toplogrednih plinov do tedaj neto zmanjšala za 90 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. Čeprav se bo razprava o določitvi ciljev EU do 2040 še nadaljevala, so se ministri strinjali glede pomena zgodnje določitve cilja, zlasti z vidika predvidljivosti za gospodarstvo in družbo.

Sledila je razprava o podnebnih tveganjih in krepitvi odpornosti na podnebne spremembe, v kateri je bil izpostavljen pomen učinkovitega sistema upravljanja s podnebnimi tveganji in vključitev področja podnebnega prilagajanja v različne sektorske politike.

Vajgl se je pred zasedanjem udeležil tudi tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav GGG (Green Growth Group), na katerem je prav tako potekala razprava na temo podnebnih tveganj z vidika skupnega ukrepanja na EU ravni, so še zapisali na okoljskem ministrstvu.