STA novice / Pred počitnicami predvidoma dve seji ESS

Do obuditve socialnega dialoga prihaja skoraj leto dni po tistem, ko so ga julija lani zapustili delodajalci, od tedaj pa je bil blokiran. Kot razlog za to so v gospodarstvu pred letom dni navedli vladne kršitve pravil ESS, med drugim sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS.

Na razloge za izstop je danes na pogovoru z novinarji spomnil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček, ki je obuditev socialnega dialoga označil za pozitivno novico.

Po Gorenščkovih besedah so si v gospodarstvu želeli jasno zavezo vlade, da bodo pravila socialnega dialoga znotraj ESS spoštovana, kršitve pa bodo sankcionirane, obenem pa je bilo njihovo pričakovanje tudi to, da se bo nekatere že sprejete zakonske rešitve vrnile nazaj na mizo socialnih partnerjev in da se smernice oz. izhodišča za vse večje reforme najprej znajdejo pred člani ESS.

Gorenščka veseli ugotovitev vlade, da razne vmesne alternative ESS ne morejo nadomestiti klasičnega socialnega dialoga in da je treba delovanje ESS obuditi. Vrnitev je po njegovih besedah posledica spoznanja, da je "ta člen naše demokracije nujno potreben in da ga je težko nadomestiti z drugimi orodji". "Vsi smo začutili potrebo po tem in se z velikim upanjem vračamo v ESS," je ocenil.

Za obuditev socialnega dialoga so socialni partnerji v zadnjih tednih uskladili deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga ter novelirana pravila o delovanju ESS. Deklaracijo je vlada potrdila minuli teden, zdaj naj bi to storili še organizacije na strani delodajalcev in delojemalcev, vsi trije partnerji v dialogu pa naj bi jo slovesno podpisali prihodnji ponedeljek.

Prva seja ESS po obuditvi je predvidena za 28. junij, na njej pa naj bi se, tako Gorenšček, dotaknili predlogov davčnih sprememb, ukrepov na področju zdravstva in vnovične spremembe zakona o evidencah na področju dela. Zadnje se gospodarstvu zdijo neizogibne, saj je zadnja zakonska novela po prepričanju delodajalcev neživljenjska. Prvi osnutek sprememb novele je ministrstvo za delo pripravilo februarja.

Glede davčnih sprememb oz. "lepotnih popravkov" zakonodaje, kot jih je poimenovala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, pa je Gorenšček dejal, da pričakuje oblikovanje strokovnih oz. delovnih skupin ESS o predlogih finančnega ministrstva, ob tem pa pripomnil, da večina predlogov v zakonskih osnutkih, ki so do 3. julija v javni obravnavi, na sestankih posvetovalnih teles finančnega ministrstva niso bili omenjeni. Organi GZS medtem, tako Nahtigal, vzporedno pripravljajo pripombe in predloge v sklopu javne obravnave.

Pred poletnimi počitnicami naj bi nato sledila še ena seja ESS, predvidoma bo 12. julija. Na njej naj bi vnovič obravnavali rešitve zakonov o čezmejnem izvajanju storitev in dolgotrajni oskrbi, pred socialnimi partnerji pa naj bi bila tudi izhodišča za pokojninsko reformo.

Izhodišča za pokojninske spremembe naj bi jim predstavniki vlade predstavili že v naslednjih dneh, in sicer kombinacijo izhodišč ministrstev za delo in finance, je dejal Gorenšček. Čeprav so bili na vladni strani - vlada je izhodišča potrdila konec aprila - o vsebini redkobesedni, delodajalci po Gorenščkovih besedah približno vedno, v katero smeri naj bi novosti šle.

Gorenšček je povedal, da so trenutne razmere v pokojninski blagajni dobre, zato ne pričakujejo večje revolucije, ampak, kot je napovedala tudi vlada, postopne spremembe. Te bodo izhajale iz bele knjige o pokojninah iz leta 2017, v GZS pa pričakujejo, da bodo socialni partnerji rešitve uspeli uskladiti.

Na delodajalski strani nimajo težav z morebitnim dvigom upokojitvene starosti s 65 na 67 let, več informacij in izračunov pa bi potrebovali glede morebitnega skrajšanja obdobja za izračun pokojnin in odmernega odstotka. Več podatkov si želijo tudi o spodbujanju varčevanja v drugem in tretjem pokojninskem stebru.

Bistveno bolj občutljivo vprašanje za gospodarstvo je morebitna izenačitev prispevnih stopenj za delodajalce in delojemalce, jasno stališče delodajalske strani pa je, da prostora za dodatne obremenitve gospodarstva ni.

Način financiranja oz. vprašanje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo je tudi glavni razlog za željo delodajalcev po vnovičnem odpiranju zakona o dolgotrajni oskrbi. Obenem v gospodarstvu opozarjajo na operativne težave pri izvajanju zakona.

Pri zakonu o čezmejnem opravljanju storitev pa gospodarstvo opozarja na dvig stroškov dela in zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij ter posledične selitve dejavnosti v tujino. Na GZS so z analizo izračunali tudi, da izvajanje zakona prinaša škodo za vse tri javne blagajne v višini približno 145 milijonov evrov. V GZS si želijo davčne ukrepe, ki bi slovenske državljane v gospodarstvu, napotene v tujino, izenačili s tujimi napotenimi delavci in napotenimi delavci med javnimi uslužbenci, obenem pa slovenski sistem harmoniziral s tistim v konkurenčnih državah.