STA novice / Ustavno sodišče lani z nekoliko nižjim pripadom zadev, a tudi z manjšim številom nerešenih zadev

Ob statističnih podatkih o delu v minulem letu ustavno sodišče sicer v letnem poročilu uvodoma izpostavlja, da je tudi v letu 2023 prejelo večje število istovrstnih zadev. Tako imenovanih množičnih zadev je bilo lansko leto skupaj 992, kar predstavlja skoraj polovico celotnega pripada novih zadev.

Kljub temu pa je v letu 2023 ustavno sodišče prejelo za 9,8 odstotka manj zadev, kot leto pred tem.

Ustavno sodišče je prejelo manj vlog za oceno ustavnosti oz. zakonitosti predpisov. Največkrat so bili sicer izpodbijani zakoni (141 zadev), sledili so predpisi lokalnih skupnosti (83 zadev), akti vlade in ministrstev (23 zadev) ter predpisi drugih organov (tri zadeve). Številni predpisi so bili izpodbijani tudi večkrat, med temi najpogosteje določbe zakona o pokojninskem in invalidskem in zavarovanju, zakona o pravdnem postopku, zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter zakona o ustavnem sodišču.

Nekoliko pa se je povečalo skupno število prejetih ustavnih pritožb. Prav pri teh je pripad največji, ustavno sodišče jih je v letu 2023 prejelo 1780, v letu prej pa 1754.

Ob neupoštevanju t. i. množičnih zadev pa se je tudi število teh nekoliko zmanjšalo. Leta 2023 je ustavno sodišče tako prejelo 238 zahtev in pobud za oceno ustavnosti, kar predstavlja 50,6-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom pred tem.

Brez upoštevanja množičnih zadev je največji pripad s 341 zadevami zabeležil civilni senat, sledita kazenski senat z 234 zadevami in upravni senat z 231 prejetimi ustavnimi pritožbami. V primerjavi z letom pred tem pa je civilni senat vendarle zabeležil za 17,2 odstotka manjši pripad zadev. Prav tako se je število ustavnih pritožb nekoliko zmanjšalo na kazenskem senatu, a je slednji prejel veliko število množičnih zadev, medtem ko civilni in upravni senat teh nista prejela.

Največ prejetih ustavnih pritožb je izhajalo iz prekrškov, sledijo zadeve povezane s pravdami, kazenske zadeve, delovni spori, drugi upravni spori in izvršba.

Lani je ustavno sodišče rešilo 2422 zadev v primerjavi z 2658 zadevami v letu 2022. Ob tem ustavno sodišče opozarja, da so v letu 2022 vlagali dodatne in izjemne napore za zmanjševanje zaostankov, reševanje starejših zadev ter za skrajševanje povprečnega časa odločanja.

"Letna nihanja števila rešenih zadev so običajna in statistično pričakovana, saj od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo iz leta v leto samo povečevalo število rešenih zadev, še toliko manj v času, ko se povečuje delež zahtevnejših zadev," so zapisali v poročilu.

Glavnino rešenih zadev leta 2023 predstavljajo ustavne pritožbe, rešili so jih 2170. V letu 2023 so zmanjšali tudi število nerešenih zadev. Ob koncu leta 2023 je imelo skupaj 1931 nerešenih zadev (2325 leta 2022).

Povprečno trajanje reševanja zadev je bilo leta 2023 krajše kot leta 2022, v povprečju jih je ustavno sodišče reševalo 542 dni (leto prej 613 dni). Skupaj z množičnimi zadevami pa je čas reševanja 433 dni. Povprečno trajanje postopkov za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov je bilo 599 dni, ustavne pritožbe pa je sodišče v povprečju reševalo 539 dni.

Ustavno sodišče je v letnem poročilu znova opozorilo tudi na neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča, takšnih je bilo ob izteku leta 25 odločb ustavnega sodišča. Od teh se 21 nanaša na zakonske določbe, ena na izvršilni predpis, tri pa na predpise lokalnih skupnosti. Rok za uresničitev je v minulem letu potekel osmim odločbam.

Realizirani finančni načrt je v letu 2023 znašal 5.554.543 evrov, kar je za 7, 2 odstotka več kot leto pred tem. Največ sredstev, nekaj več kot 81 odstotkov oz. 4.514.451 evrov, je ustavno sodišče porabilo za izplačilo plač. Za materialne stroške je namenilo 771.465 evrov, kar je zneslo 13,9 odstotka, za investicije pa je namenilo 268.627 evrov, kar je odtehtalo 4,8 odstotka odhodkov.

Ustavno sodišče sicer ob tem še izpostavlja, da obremenitve ustavnega sodišča ni mogoče meriti s kvantitativnimi podatki, temveč je ta vedno odvisna od narave posameznih zadev, od njihove zahtevnosti oziroma od pomembnosti in kompleksnosti ustavnopravnih vprašanj, ki jih sprožajo.