STA novice / V Evropskem parlamentu se kljub vzponu desnice znova obeta velika koalicija (zbirno)

Ob kontinuirani prevladi desnosredinske EPP znova najverjetnejša velika koalicija

Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo glede na zadnje delne izide obdržale večino. Točno število njihovih sedežev še ni znano, saj v več članicah še poteka štetje glasov.

Po do zdaj znanih podatkih naj bi dobila EPP 186 sedežev, socialisti 135 in liberalci 76, torej skupaj 397 v 720-članskem parlamentu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (EPP), ki se poteguje za nov mandat na položaju, je že napovedala, da se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala s S&D in Renew, s katerimi je EPP že doslej tvorila koalicijo.

Na današnjem povolilnem srečanju krščanskih demokratov (CDU) v Berlinu je povedala, da so tri skupine zadnjih pet let dobro in konstruktivno sodelovale, ob tem pa poudarila pomen stabilnosti, odgovornosti in kontinuitete.

Po evropskih volitvah tako na ravni EU ni pričakovati večjih sprememb, saj skrajno desne stranke niso dosegle takšnega uspeha, kot so jim ga napovedovale ankete. Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki ima trenutno 69 poslancev, naj bi jih po novem imela 73, skupina Identiteta in demokracija (ID) pa 58 namesto 49.

To je po ocenah analitikov med drugim posledica pretiravanja napovedi medijev pred volitvami in tudi višje volilne udeležbe. V določenih državah je bil sicer razplet dokaj dramatičen, predvsem v Nemčiji in Franciji.

Med največjimi poraženci volitev zlasti Scholz in Macron

Izidi evropskih volitev v Nemčiji so pretresli vladajočo koalicijo s socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza na čelu. SPD je dosegla najslabši rezultat doslej na volitvah na zvezni ravni, v novem sklicu Evropskega parlamenta bo po napovedih imela 14 poslancev, dva manj kot doslej.

Zmagovalka volitev v Nemčiji pa je konservativna unija CDU/CSU, ki ji pripada tudi von der Leyen. Osvojila je 30 odstotkov glasov oz. 29 sedežev v Evropskem parlamentu in je Scholza že pozvala k odstopu. A kanclerjev tiskovni predstavnik Steffen Hebestreit je danes dejal, da kljub slabemu rezultatu za vse tri stranke koalicije Nemčija ne bo sledila zgledu Francije in razpisala predčasnih parlamentarnih volitev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč ponoči po veliki zmagi skrajne desnice razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne volitve. Njegovo sredinsko in proevropsko zavezništvo na čelu s stranko Preporod je z le nekaj več kot 14 odstotki glasov doživelo hud poraz proti skrajno desnemu Nacionalnemu zboru, ki je zbral več kot 31 odstotkov glasov.

Analitik Marko Lovec je ocenil, da skušajo sredinske sile v Franciji poraz na evropskih volitvah sedaj izkoristiti za to, da opozorijo preostali del volilne baze in države, da lahko tovrstna odločitev pomeni bistveno drugačno Francijo in Evropo.

Vzpon radikalne desnice je pretresel največji članici EU, vendar to po mnenju analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča ni nujno glavna zgodba, saj skrajno desne stranke v več drugih državah niso dosegle tako visokih rezultatov, kot se je napovedovalo. V tem pogledu je moč izpostaviti zlasti skandinavske države, pa tudi nekatere druge, kot so Španija, Madžarska in Poljska.

Slovenija med članicami EU z največjim zvišanjem volilne udeležbe

Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med njimi je tudi Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk - leta 2019 je bila 28,9 odstotna, letos pa po neuradnih podatkih državne volilne komisije 41,4 odstotna.

Udeležba je bila z 89,2 odstotki najvišja v Belgiji, kjer so v nedeljo potekale tudi parlamentarne in regionalne volitve, sledita Luksemburg (82,3 odstotka) in Malta (73 odstotkov). Najnižjo udeležbo so zabeležili na Hrvaškem, 21,34 odstotka. Manj kot 30 odstotkov volivcev je prišlo na volišča še v Litvi.