STA novice / Delni izidi evropskih volitev v državah članicah EU

Avstrija

Skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ) veljajo za zmagovalce volitev, saj naj bi glede na delne rezultate prejeli šest od 20 sedežev. Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s petimi sedeži, prav tako so pet mandatov osvojili socialdemokrati (SPÖ). V Evropskem parlamentu bodo po dva mandata imeli še liberalni Neos in Zeleni.

Belgija

Glede na delne izide so po tri mandate osvojile skrajno desna Vlaams Belang, ki pa ohranja enako število poslancev kot doslej, desna, nacionalistična N-VA in valonski liberalci MR. V Evropski parlament je uspelo priti še desetim strankam, med njimi Zelenim in flamski krščansko-demokratski stranki (CD&V).

Bolgarija

Konservativna stranka Gerb nekdanjega premiera Bojka Borisova je glede na delne rezultate skupaj s partnersko desnosredinsko stranko Združene demokratične sile (SDS) osvojila pet od 17 mandatov. Po tri poslance imajo stranke Preporod, Stranka turške manjšine (DPS) in Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija (PP-DB). Socialisti so osvojili dva mandata, po enega pa stranka Taki so ljudje.

Ciper

Največ sedežev so glede na projekcije prejeli desnosredinski krščanski demokrati (Disy), in sicer dva. Po enega so osvojili leva stranka Akel, skrajno desna stranka Elam in socialdemokratska Diko. V Evropski parlament je prišel tudi 24-letni vplivnež Fidias Panajiotu.

Češka

Glede na začasne rezultate je populistična stranka ANO milijarderja in nekdanjega premierja Andreja Babiša osvojila sedem od 21 mandatov. Sledi vladajoče konservativno opozicijsko zavezništvo Spolu (Skupaj), ki bo imelo šest evroposlancev. V Evropski parlament je prišlo še pet strank oz. list, med njimi koalicijski Pirati.

Danska

Zmagovalki sta levosredinska Zelena levica (SF) in socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s po tremi evroposlanci. Vladna desnosredinska stranka Venstre je osvojila dva mandata. Po enega pa še sedem drugih strank, med njimi Liberalno zavezništvo.

Estonija

Sedem poslanskih mandatov si je v Estoniji razdelilo pet strank. Po dva mandata so prejeli socialdemokrati in konservativna stranka Isamaa, po enega pa med drugim Reformna stranka premierke Kaje Kallas.

Finska

Zmagovalka evropskih volitev je glede na delne rezultate vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Za presenečenje večera velja Levo zavezništvo, ki je osvojilo tri mandate, dva več kot doslej. Po dva mandata so prejeli socialdemokrati (SDP), Stranka centra in Zeleni. Skrajno desni Finci so medtem utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh predvidoma le enega evropskega poslanca. Še enega evropskega poslanca si je zagotovila Švedska ljudska stranka (SPP).

Francija

Francoski volivci so glede na projekcije izbrali 81 evropskih poslancev, od tega naj bi jih skrajno desni Nacionalni zbor zasedel 30. Zavezništvo na čelu s stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona bo imel v novem sklicu 14 evroposlancev, socialisti 13, skrajno leva Nepokorna Francija osem. V Evropski parlament so prišli še Republikanci s šestimi evroposlanci, skrajno desno Ponovno zavzetje in Zeleni pa s po petimi.

Grčija

Vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND) je glede na projekcije zmagovalka volitev, osvojila je sedem od 21 sedežev. Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, levičarska Siriza, ki bo imela štiri evroposlance, tretja pa je socialistična stranka Pasok s tremi evroposlanci. V Evropski parlament so med drugim prišli še komunistična stranka KKE in skrajno desna Grška rešitev z dvema mandatoma ter tri druge stranke s po enim poslancem.

Hrvaška

Vladajoča stranka HDZ je glede na delne rezultate slavila s šestimi osvojenimi sedeži v Evropskem parlamentu, sledi ji levosredinska SDP s štirimi mandati. V Evropski parlament sta se uvrstili še stranki Domovinsko gibanje in Zmoremo! s po enim evropskim poslancem.

Italija

Vladajoča stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni je glede na izide vzporednih volitev dobila 23 od 76 mandatov, s čimer je stranka še dodatno utrdila politični položaj in izboljša svoj rezultat izpred petih let. Sledi opozicijska Demokratska stranka, ki naj bi dobila 19 evroposlancev. Levo populistično Gibanje pet zvezd bo imelo deset poslancev, Naprej Italija osem in Liga sedem. V Evropski parlament bodo prišle še tri stranke oz. liste, med njimi levo zeleno zavezništvo Alleanza.

Irska

Podatki še niso objavljeni.

Latvija

Na evropskih volitvah sta po dva mandata osvojili liberalno-konservativna stranka Nova enotnost premierke Evike Siline in desno populistična Narodna zveza. Po enega pa še pet drugih strank.

Litva

Desnosredinska stranka premierke Ingride Šimonyte Domovinska unija - Litovski krčanski demokrati (TS-LKD) je glede na delne rezultate osvojila tri sedeže v Evropskem parlamentu. Socialdemokrati pa so si z drugim mestom zagotovili dva mandata. Po en mandat je osvojilo še šest strank, med njimi Zavezništvo kmetov in zelenih ter sredinski Stranka svobode in lista zveze demokratov "Za Litvo".

Luksemburg

Šest mandatov se je razdelilo med pet strank. Dva je prejela vladajoča konservativna Krščansko-socialna ljudska stranka (CSV), po enega pa med drugim Zeleni in koalicijski liberalci (DP).

Madžarska

Zmagovalka evropskih volitev je vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki je glede na prve podatke osvojila 11 mandatov. Na drugem mestu je stranka Spoštovanje in svoboda (TISZA) njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki bo imela predvidoma sedem evroposlancev. V Evropski parlament sta se ob tem uvrstila še zavezništvo socialistov in zelenih ter Gibanje naša domovina s po dvema oziroma enim evropskim poslancem.

Malta

V najmanjši državi članici EU Malti je vladajoča laburistična stranka osvojila tri od šestih mandatov, kar je sedež manj kot doslej. Še tri sedeže je prejela opozicijska konservativna Nacionalistična stranka.

Nemčija

Desnosredinska krščanska unija CDU/CSU ostaja največja nemška stranka v Evropskem parlamentu. Glede na delne rezultate je osvojila 30 sedežev. Na drugem mestu pa je presenetljivo skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) s 16 mandati, čeprav jo je pred volitvami pretreslo več škandalov. Šele na tretjem mestu pa so vladajoči socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza, ki bodo imeli 14 evroposlancev, dva manj kot doslej.

Koalicijski Zeleni bodo imeli 12 poslancev, liberalci (FDP) pa s petimi mandati. Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je osvojilo šest, Levica pa tri sedeže. Skupno se je v Evropski parlament uvrstilo 13 strank, pri čemer glede na trenutne izide četrtina izvoljenih poslancev še ne pripada nobeni od obstoječih političnih skupin v Evropskem parlamentu.

Nizozemska

Zeleno-liberalno zavezništvo nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa je zmagovalec evropskih volitev, saj je osvojilo osem od 31 nizozemskih sedežev, je razvidno iz začasnih končnih rezultatov. Tesno za petami ji sledi skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa s šestimi mandati. Desna liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) bo imela v novem sklicu Evropskega parlamenta štiri sedeže. Skupno je v Evropski parlament prišlo deset strank.

Poljska

Vladajoča proevropska Državljanska koalicija (KO) premierja Donalda Tusk je glede na projekcije osvojila 19 od 53 sedežev. Prav toliko jih je osvojila tudi konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), s čimer je poslabšala svoj rezultat, saj je imela v zadnjem sklicu 25 evroposlancev. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Konfederacija, ki je prejela šest mandatov. V Evropski parlament pa je prišlo še pet strank.

Portugalska

Socialisti (PS) so osvojili sedem sedežev, enako kot vladajoče konservativno Demokratično zavezništvo (AD). Desnosredinsko Liberalna pobuda (IL) si je zagotovila dva mandata, prav tako skrajno desna stranka Dovolj (Chega). Sedež v Evropskem parlamentu je osvojilo še proevropsko zavezništvo Livre ter Levi blok (BE) in Združena demokratična koalicija (CDU), ki jo tvorijo komunisti in zeleni.

Romunija

Skupna lista vladajoče levosredinske Socialdemokratke stranke (PSD) in desnosredinske Nacionalne liberalne stranke (PNL) je glede na delne rezultate osvojila 22 od 33 mandatov. Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR), ki bo imelo v novem sklicu Evropskega parlamenta pet evroposlancev. V Evropski parlament sta se uvrstili še Zavezništvo združene desnice in stranka madžarske manjšine.

Slovaška

Opozicijska liberalna stranka Progresivna Slovaška (PS) nekdanjega premierja Ludovita Odorja je uspela poraziti vladajoče socialdemokrate (Smer-SD) predsednika vlade Roberta Fica. PS je namreč osvojila šest sedežev v Evropskem parlamentu, Smer-SD pa pet. Stranka sicer od oktobrske izključitve iz evropskih socialistov in demokratov (S&D) v Bruslju ne pripada nobeni politični skupini.

Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Republika z dvema mandatoma, medtem ko sta desnosredinsko Krščansko demokratično gibanje (KDH) in socialdemokratska stranka Glas-SD osvojili po en mandat. Tudi slednja je bila oktobra lani izključena iz S&D.

Slovenija

Začasni izidi po 95 odstotkov preštetih glasovnic kažejo, da je SDS osvojila štiri poslanske mandate, Gibanje Svoboda dva mandata, po enega pa Vesna, NSi in SD.

Španija

Desnosredinska Ljudska stranka (PP) je osvojila največ mandatov, v novem sklicu Evropskega parlamenta bo imela glede na projekcije 22 od 61 evroposlancev. Sledijo ji vladajoči socialisti (PSOE), ki bodo imeli 20 evroposlancev, enega manj kot v zadnjem mandatu, a naj bi španska delegacija ostala največja znotraj skupine Socialistov in demokratov (S&D). Na tretjem mestu je skrajno desna stranka Vox s sedmimi mandati, ki je enako kot PP izboljšala svoj rezultat iz leta 2019. V Evropski parlament je uspelo priti še šestim drugim strankam in listam, med njimi levi Sumar in katalonski separatistični stranki Junts.

Švedska

Socialdemokrati so slavili in osvojili pet od 21 sedežev. Na drugo mesto se je uvrstila konservativna Zmerna stranka premierja Ulfa Kristerssona, ki je prejela štiri mandate. Sledijo ji Zeleni s tremi evroposlanci, enako število jih ima tudi skrajno desna stranka Švedski demokrati (SD). V Evropski parlament so se glede na delne rezultate uvrstili še Levica, Sredinska stranka, krščanski demokrati in liberalci.