STA novice / Slovenija bo prihodnji teden priznala Palestino (ozadje)

Vlada je postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja in napovedala, da bo odločitev v parlament poslala najkasneje do 13. junija. Pri tem si je Slovenija prizadevala, da bi se priznanju pridružila še kakšna država članica EU.

Sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države je vlada soglasno sprejela v četrtek in ga nato posredovala DZ. Premier Robert Golob je ob tem pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu.

"Ta odločitev ima eno sporočilo, sporočilo obema stranema, da želimo čimprejšnjo in takojšnjo prekinitev spopadov in da želimo čimprejšnjo, takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev," je poudaril premier.

Sklep mora v DZ v skladu z zakonodajo najprej obravnavati OZP, ki se bo na nujni seji sestal v ponedeljek. V torek popoldne pa bo o priznanju Palestine odločal še DZ na izredni seji.

Predlagatelji izredne seje DZ, poslanci vseh treh strank vladne koalicije, so v obrazložitvi zapisali, da je slovensko priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države edina prava pot v podporo miru, stabilnosti in varnosti v regiji in rešitvi dveh držav. Namen priznanja je tudi, da Slovenija pošlje odločno sporočilo, v katerem tako od izraelske kot palestinske strani pričakuje proaktivne in pozitivne korake k vzpostavitvi pogojev za ponovni zagon in nadaljevanje mirovnih pogajanj, so še navedli.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na seji DZ pričakuje daljšo razpravo, na glasovanju po njej pa zeleno luč priznanju Palestine. Če bo sklep o priznanju Palestine v DZ potrjen, za kar je potrebna navadna večina, bo postopek priznanja Palestine v Sloveniji zaključen.

Pričakovati je, da bo koalicija priznanje Palestine podprla. Predsednik SD in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v četrtek dejal, da si vsi želimo, da bo na planetu enkrat mir. Koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je poudarila, da je ponosna, ker je del koalicije, ki je zbrala pogum in odločnost, da prizna Palestino.

V opoziciji so do vladnega sklepa o priznanju Palestine kritični, češ da gre za predvolilno potezo pred evropskimi volitvami. Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da sklep o priznanju Palestine dolgoročno škoduje slovenskim interesom. Poslanec NSi Jožef Horvat pa je dejal, da cilj vlade pri prizadevanjih za priznanje Palestine ni zmanjšanje trpljenja Palestincev.

Janša je v soočenju pred evropskimi volitvami za portal N1 dal vedeti, da bodo poslanci SDS v torek glasovali proti. NSi pa sklepa po napovedih Horvata ne bo podprla niti mu ne bo nasprotovala.

Večjih postopkovnih ovir na poti do priznanja Klakočar Zupančič ne vidi. V četrtek je omenila, da sicer "obstajajo manevri, ki bi se jih lahko posluževali tisti, ki jim ta sklep vlade ni pogodu", vendar predvideva, da se ne bodo zgodili. Gre za možnost predloga za posvetovalni referendum, ki odločanje DZ odloži za 30 dni.

Premier Golob je v četrtek po seji vlade izrazil pričakovanje, da bo državni zbor postopek zaključil čim prej in to z aklamacijo.

Slovenija bi po mnenju profesorja mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Bojka Bučarja po priznanju Palestine morala računati tudi na morebitne protiukrepe Izraela. Kot je Bučar ocenil za STA, bi ti lahko bili bodisi ekonomski bodisi diplomatski.

Izrael se je sicer že v četrtek odzval na odločitev vlade ter jo označil za nagrado palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas med drugim za umore in posilstva. Odločitev škoduje odnosom med slovenskim in izraelskim narodom, je na družbenem omrežju X zapisal izraelski zunanji minister Izrael Kac ter izrazil upanje, da bo državni zbor predlog zavrnil.

Neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico je med prvo palestinsko intifado oz. vstajo proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja 15. novembra 1988 enostransko razglasil tedanji palestinski voditelj Jaser Arafat.

Tudi nekdanja Jugoslavija je Palestino priznala novembra 1988, Slovenija pa po razglasitvi svoje samostojnosti tega priznanja ni obnovila. Slovenija sicer Palestinsko upravo (PU) priznava kot legitimno predstavnico palestinskega naroda in ima od leta 2007 v Ramali na Zahodnem bregu svoj urad. Palestina je Slovenijo priznala leta 1992.

Doslej je Palestino priznalo 145 članic ZN, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. V zadnjem mesecu so jo priznale Španija, Irska in Norveška ter še štiri karibske države. Golob je izrazil pričakovanje, da bodo v naslednjih mesecih tudi druge zahodne države priznale Palestino, obenem pa arabske Izrael.