STA novice / EU VOLITVE: Volitve v EU se bodo začele v četrtek, v večini držav volijo v nedeljo (ozadje)

Volitve v Evropski parlament potekajo vsakih pet let, zadnje so bile maja 2019. Čeprav je volilna zakonodaja v pristojnosti članic, se morajo vse držati nekaterih skupnih pravil.

Vseh 27 držav članic mora tako izvesti volitve v določenem štiridnevnem obdobju. Kljub pobudam, naj volitve potekajo v vsej uniji na isti dan - na primer na 9. maj, dan Evrope - se članicam doslej ni uspelo dogovoriti o enotnem volilnem datumu. V večini držav so volitve v nedeljo, drugod pa tradicionalno volijo na kak drug dan.

Pravilo je tudi, da je število evropskih poslancev iz določene stranke iz določene države sorazmerno s številom glasov, ki jih stranka tam prejme.

Državljanom EU, ki prebivajo v drugi državi EU, pa mora biti omogočeno voliti ali kandidirati v državi bivališča. Tako na primer Španec, ki študira v Litvi in zunaj študijskega časa živi v Italiji, na evropskih volitvah lahko voli v Španiji, Litvi ali Italiji, a seveda lahko odda samo en glas.

Upoštevaje skupna pravila letos velja, da morajo države izvesti volitve med 6. in 9. junijem, skupno pa bodo državljani EU izvolili 720 evropskih poslancev.

Letos bodo na volišča prvi odšli Nizozemci v četrtek, 6. junija. Dan kasneje bodo volitve na Irskem. Čehi bodo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu volili v petek in soboto, Italijani pa v soboto in nedeljo. V Latviji, na Malti in Slovaškem bodo evropske volitve v soboto, v večini članic, tudi v Sloveniji, pa v nedeljo.

Volilna pravica

Volilno pravico imajo vsi Evropejci, starejši od 18 let, razen Avstrijcev, Belgijcev, Nemcev in Maltežanov, ki lahko evropske poslance volijo že pri 16. letih, in Grkov, ki lahko volijo, če v letu volitev dopolnijo 17 let.

Tudi za kandidate za evropske poslance po državah članicah veljajo različne starostne omejitve. V 15 državah, tudi v Sloveniji, morajo biti kandidati za evroposlance stari najmanj 18 let, v devetih je starostna omejitev 21 let, v Romuniji 23, v Italiji in Grčiji pa je minimalna starost kandidatov 25 let.

V štirih članicah - Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu in Grčiji - je glasovanje na volitvah obvezno. Volitev se morajo udeležiti tako državljani teh članic kot registrirani državljani katere od ostalih članic EU.

Države same odločajo tudi o volilnem pragu za evropske volitve. V 13 članicah, vključno s Slovenijo, volilnega praga ni. Na Cipru je določen pri 1,8 odstotka, v Grčiji pri treh, v Italiji, Avstriji in na Švedskem je treba za uvrstitev v Evropski parlament zbrati najmanj štiri odstotke glasov. V devetih članicah pa za evropske volitve velja petodstotni volilni prag.

Prvi rezultati in nova sestava Evropskega parlamenta

Kakšna bo prihodnja sestava Evropskega parlamenta, bo znano po zaprtju volišč v vseh članicah EU, predvidoma v nedeljo, 9. junija, po 23. uri. Bodo pa pred tem predvidoma na voljo vzporedni rezultati volitev po nekaterih državah članicah, na podlagi katerih bodo narejene tudi prve projekcije za Evropski parlament.

Izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta bodo po volitvah oblikovali politične skupine. Na prvem plenarnem zasedanju, ki bo od 16. do 19. julija v Strasbourgu, bodo poslanci nove sestave izvolili predsednika Evropskega parlamenta.

To pa še zdaleč ne bo prvo dejanje po volitvah. Voditelje EU namreč pred tem čaka zahtevna kadrovska sestavljanka pri iskanju dogovora o imenovanjih na ključne položaje v evropskih institucijah.

Po evropskih volitvah se morajo namreč dogovoriti o imenovanjih na ključne položaje - predsedniška mesta v Evropski komisiji, Evropskem svetu ter na visoki zunanjepolitični položaj. Pri kadrovski kombinatoriki je treba upoštevati štiri vrste ravnotežij: geografsko, demografsko in politično ter uravnoteženost med spoloma. Poleg tega se vzporedno bije bitka institucij: parlamenta in Evropskega sveta, ki združuje voditelje članic.

Voditelji držav članic bodo tokrat dogovor o razdelitvi ključnih položajev v evropskih institucijah skušali doseči na neformalnem zasedanju teden dni po volitvah, če jim to ne bo uspelo, bodo imeli možnost še konec junija na rednem zasedanju.

Ali bodo upoštevali koncept vodilnih kandidatov in bodo za šefa komisije predlagali enega od njih, ni jasno. Pred petimi leti Ursula von der Leyen ni bila vodilna kandidatka, letos, ko se poteguje za nov mandat na čelu komisije, pa je.

Če bi se voditelji dogovorili o kandidatu, bi lahko Evropski parlament že julija glasoval o izvolitvi šefa komisije, čeprav je bolj verjetno, da glasovanje šele septembra. Za nastop funkcije mora namreč novi predsednik Evropske komisije dobiti podporo tako članic kot parlamenta, ki ga potrjuje z absolutno večino.

Po izvolitvi predsednika komisije članice predlagajo svoje kandidate za evropske komisarje. Te nato zaslišijo pristojni parlamentarni odbori, kar naj bi se zgodilo jeseni.