STA novice / NSi predlaga omejitev zastaralnih rokov v kazenskih postopkih

Zdi se, da v Sloveniji vsi medijsko odmevni primeri na koncu zastarajo, vsi kriminalci pa so na koncu nedolžni, je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec NSi Aleksander Reberšek.

"Denar očitno imajo. Namenjajo ga za dobre odvetnike in potem se začne igra izčrpavanja, ne dviguje se pošta, serijsko se vlagajo pritožbe, menjavajo se odvetniki ali pa celo tako resno zbolijo, da se na koncu ne morejo več udeleževati obravnav. Lahko pa igrajo košarko in se sončijo na jahti in ljudje vse to gledajo in si mislijo, splača se v naši deželi biti baraba," je izpostavil Reberšek. Zadnji takšen primer je po njegovih navedbah Balkanski bojevnik, ki je dokončno zastaral v začetku letošnjega leta.

S predlagano spremembo v NSi stremijo k temu, da kazenski postopki, ki so pripeljani že tako daleč, da se o njih začne glavna obravnava, ne zastarajo, ampak se zaključijo z meritorno sodbo, obsodilno ali oprostilno. Glede na to, kako daleč so ti kazenski postopki, je po mnenju NSi nerazumljivo, da se o njih ne bi tudi dokončno vsebinsko odločilo.

Reberšek je izpostavil mnenje predavatelja katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru Mihe Šepca, ki je opozoril na veliko pomanjkljivost pri ureditvi zastaranja kazenskega pregona v naši kazenskopravni ureditvi. Pri nas je ureditev namreč takšna, da zastaralni rok teče tudi po tistem, ko je zadeva že na sodišču. Tega v drugih postopkih, denimo civilnih, ni.

Tudi Specializirano državno tožilstvo (SDT) po navedbah NSi v svojem poročilu za leto 2023 opozarja na problematiko zastaranja na področju korupcije. V korupcijskih zadevah pa se kot težava zaznavajo tudi dokaj kratki zastaralni roki. Za večino kaznivih dejanj na področju korupcije je zastaralni rok namreč deset let.

"Gre za težka kazniva dejanja, kjer je krivdo težko dokazati, odvetniki pa ponavadi dosežejo zastaranje z vložitvijo pritožbe na višje sodišče. Če to ne uspe, pa zadeva prav gotovo zastara pri ponovnem sojenju," je izpostavil Reberšek.

V NSi menijo, da je končna vsebinska odločitev v interesu vseh, tako nedolžnih obtožencev kot tudi v javnem interesu. Edini krog oseb, ki jim vsebinska sodba ni v interesu, so obtoženci, ki so kaznivo dejanje tudi v resnici storili.

"V Novi Sloveniji želimo s spremembo kazenskega zakonika zakrpati čisto vse luknje, ki jih kriminalci uporabljajo, da se izognejo roki pravice. Zdi se, da so danes zakoni napisani za vse, vendar to ni čisto tako. Zakoni danes veljajo za vse, razen za peščico, v Novi Sloveniji pa si želimo, da bi zakoni veljali za vse, brez kakršnekoli izjeme," je še poudaril Reberšek.