STA novice / Ob 30-letnici delovnega in socialnega sodstva tudi o vplivu hitrih sprememb na trgu dela na delovanje sodstva

Po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar je pomen delovnega in socialnega sodstva v času hitrih sprememb na trgu dela večji kot kdajkoli prej. "Pomeni varnost, pravičnost in upanje, ker pravice niso privilegij, temveč so univerzalne, nedeljive, medsebojno povezane in neodtuljive za vsakogar od nas," je besede predsednice povzela njena svetovalka za človekove pravice Tatjana Bobnar.

Ko delavec izgubi službo brez zakonitega razloga ali ko delodajalec krši njegove pravice, mora biti delovno in socialno sodstvo tisto upanje, ki zagotavlja, da pravica ni le abstraktna ideja, temveč otipljiva realnost, je dodala.

Spomnila je, da je sodna praksa pomembno prispevala k razjasnitvi pravnega statusa prekarnih delavcev in zagotovila njihovo zaščito. Tudi na področju nasilja na delovnem mestu, ki je vse prevečkrat spregledano, so judikati pomembno prispevali k razvoju standardov za prepoznavanje in obravnavo trpinčenja na delovnem mestu, zaščito žrtev in odvračanje od neetičnih praks v delovnem okolju, je navedla.

Zaposlitev ali nezaposlenost pomembno vplivata na socialni in ekonomski položaj človeka in njegovih bližnjih, zato se odločitve delovnih ali socialnih sodišč mnogokrat ne dotikajo zgolj konkretnega posameznika, temveč tudi njegovih bližnjih, sodelavcev ter sodelavk, je poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok.

Izpostavila je, da danes ne praznujemo zgolj 30-letnice delovnega in socialnega sodstva, temveč 50-letnico ustanovitve specializiranih sodišč, ki se ukvarjajo s tem pravnim področjem. Slednja so bila ustanovljena leta 1974 kot sodišča združenega dela.

Na pomen delovnega in socialnega sodstva po mnenju Švab Širok kaže tudi veliko število določb slovenske ustave, ki se nanašajo na področje delovnega in socialnega prava. Med temi je izpostavila svobodo dela, pravico do socialne varnosti in zdravstvenega varstva ter pravico do sindikalnega organiziranja in delovanja ter pravico do stavke.

"Zanimivo je, da se približno polovica zadev, ki jih obravnavajo senati delovnega sodišča, nanaša na spore v zvezi s pravicami javnih uslužbencev, kjer je v večini zadev tožena stranka Republika Slovenija. Navedeno glede na to, da je država največji delodajalec tudi ne preseneča. Republika Slovenija je pogosto stranka tudi v kolektivnih delovnih sporih, predmet katerih so med drugim kolektivne pogodbe, ki veljajo za celo državo," je navedla.

Predsednica višjega delovnega in socialnega sodišča Biserka Kogej Dmitrovič se je v nagovoru ozrla tudi k izzivom prihodnosti. Pri razvoju delovnih in socialnih sodišč bo treba upoštevati tudi spremembe družbenoekonomskih razmerij, je dejala.

"Pogodba o zaposlitvi marsikje izumira, zato bo treba najti nove rešitve, kako to urediti, tudi v povezavi s socialnim področjem in zavarovanji in tudi, da se bodo ustrezno zajemali prispevki iz vseh oblik dela," je poudarila. Na razvoj oziroma delovanje sodišč pa bo pomembno vplivalo tudi uvajanje umetne inteligence.

Izpostavila je, da so na sodišču uspešno odpravili sodne zaostanke, "tako da že vsaj desetletja ni govora o kakšnih večjih sodnih zaostankih."

Slavnostne prireditve se je udeležil tudi novoizvoljeni predsednik Evropskega sodišla za človekove pravice (ESČP) Marko Bošnjak, ki je za STA poudaril, da je današnji praznik pomemben tudi z vidika varstva človekovih pravic.

Kot je izpostavil, je ESČP v svoji presoji razširilo pojem človekovih pravic, zagotovljenih z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, tudi na nekatere socialne in ekonomske pravice.

"Te pravice so pogosto ključne za varstvo človekovega dostojanstva, ki je temelj vseh človekovih pravic. Za učinkovito uveljavljanje socialnih in ekonomskih pravic so pogosto bistvene sodne poti. V Sloveniji sodno varstvo teh pravic zagotavljajo delovna in socialna sodišča, zato je današnji praznik pomemben tudi z vidika varstva človekovih pravic, ki jih zagotavlja konvencija," je še dejal Bošnjak.