STA novice / Tožilec ICC za izdajo naloga za aretacijo Netanjahuja, Galanta in vodij Hamasa (zbirno)

Khan je prepričan, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki palestinskega islamističnega gibanja Hamas - Jahja Sinvar, vodja Hamasa na območju Gaze, Ibrahim al Masri, poveljnik brigad Al Kasam, in Ismail Hanija, vodja političnega urada Hamasa, - kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu.

Netanjahu in Galant bi lahko bila odgovorna za iztrebljanje in stradanje civilistov, naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb, ubijanje in usmerjanje napadov na civilno prebivalstvo. Omenjeni zločini bi po mnenju Khana lahko bili del načrta za odpravo Hamasa, zagotovitev vrnitve zajetih talcev in kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva Gaze.

Ob tem je Khan opozoril, da je Izrael večkrat samovoljno omejil dobavo humanitarne pomoči v Gazo, med obleganjem enklave pa tudi večkrat omejil oskrbo s pitno vodo in električno energijo.

"Izrael ima tako kot vse države pravico do samoobrambe, vendar ga ta pravica ne odvezuje obveznosti spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Ne glede na morebitne vojaške cilje so sredstva, ki jih je Izrael izbral za njihovo doseganje v Gazi, kazniva dejanja," je dodal.

Trije voditelji Hamasa bi medtem lahko bili odgovorni za iztrebljanje, ubijanje, zajetje talcev ter mučenje in izvajanje spolnega nasilja. Pri tem tožilec ICC opozarja na sume, da so zajete talce zadrževali v nečloveških razmerah, nekateri med njimi pa so bili tudi žrtve spolnega nasilja.

Njegovo zahtevo za izdajo naloga za prijetje bodo sedaj obravnavali sodniki ICC, ki bodo odločili, ali obstajajo zadostni dokazi za izdajo naloga za prijetje. Časovni okvir glede takšnih odločitev je sicer različen, saj včasih med zahtevo po nalogu za prijetje in odločitvijo sodnikov minejo tedni in celo meseci.

Če bo ICC izdal nalog za prijetje, bodo morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, omenjene osebe ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču.

Izrael sicer ni član ICC, Netanjahu pa je že aprila izjavil, da poskuse spodkopavanja izraelske suverenosti s strani ICC ne bodo nikoli sprejeli. Dodal je, da bi izdaja naloga za aretacijo kršila pravico Izraela do samoobrambe.

Tudi na današnjo odločitev Khana so se iz Izraela vrstili ostri odzivi.

Izraelski predsednik Jicak Hercog je na omrežju X zahtevo za izdajo naloga označil za nezaslišano in poudaril, da ta kaže, "kako zelo je mednarodni pravosodni sistem v nevarnosti, da propade".

"Generalni tožilec v isti sapi omenja predsednika vlade in obrambnega ministra Izraela ter ogabne nacistične pošasti Hamasa. To je zgodovinska sramota, ki si jo bomo zapomnili za vedno," pa je izjavil izraelski zunanji minister Izrael Kac.

Naznanil je, da bo Izrael ustanovil poseben odbor za boj proti prizadevanjem tožilca ICC. Prav tako bo v prihodnje spregovoril z zunanjimi ministri vodilnih držav, da bi jih prepričal, da nasprotujejo zahtevi Khana in se izrečejo, da naloga zoper politike Izraela tudi ob morebitni izdaji ne bodo upoštevali.

Kritična sta tudi izraelski finančni minister Bezalel Smotrič in član izraelskega vojnega kabineta Beni Ganc. Smotrič je opozoril, da bi se morali vsi Izraelci sedaj počutiti, kot da bi lahko bili nalogi za prijetje izdani zanje, Ganc pa je odločitev tožilca označil za "globoko izkrivljanje pravice in očiten moralni bankrot".

Zahtevi Khana nasprotuje tudi Hamas, ki je opozoril, da se s tem primerja žrtev z agresorjem in spodbuja nadaljevanje genocida v Gazi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je pozdravila odločitev tožilca ICC. "To je pomemben signal mednarodni skupnosti in opomin, da bo vsakega storilca doletela sankcija," je zapisala na omrežju X. Podobno je pred tem sporočilo tudi zunanje ministrstvo, ki je pozdravilo napredek pri preiskavi razmer v Palestini.

"Vojne zločine in zločine proti človeštvu, storjene v Izraelu in Palestini od 7. oktobra lani, je treba preganjati neodvisno in nepristransko, ne glede na storilce," je izpostavilo ministrstvo. Ob tem je poudarilo, da Slovenija odločno podpira delo ICC in dodalo, da je odgovornost ključnega pomena za preprečevanje grozodejstev in zagotavljanje miru.

Na zahtevo tožilca ICC se je odzvala tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, ki je poudarila, da je treba zločine, storjene v Gazi, preganjati na najvišji ravni.

"Zahteva, ki jo je predložil tožilec Karim Khan za izdajo nalogov za prijetje tako uradnikov Hamasa kot izraelskih uradnikov, je pomemben korak v preiskavi razmer v Palestini. Belgija bo še naprej podpirala temeljno delo mednarodnega pravosodja," je dodala.