STA novice / DZ sprejel odlok o javnofinančnem okviru za prihodnja tri leta

Po odloku o okviru za pripravo vseh štirih blagajn javnega financiranja za obdobje 2025-202 naj bi se javnofinančni primanjkljaj po lanskih 2,5 odstotka BDP v letu 2025 oblikoval pri 2,7 odstotka BDP, kar bi bilo 0,9 odstotne točke manj od trenutno načrtovanega primanjkljaja za letos. Za leto 2026 je primanjkljaj predviden pri 2,5 odstotka, za leto 2027 pa pri 1,9 odstotka BDP.

Najvišji obseg izdatkov sektorja država je z odlokom določen v višini 33,85 milijarde evrov za leto 2025, 35,10 milijarde evrov za leto 2026 in 35,65 milijarde evrov za leto 2027. Letos naj bi se ta številka ustavila pri 32,16 milijarde evrov.

Kot je v sredo med obravnavo odloka v DZ spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, so dokument pripravili zaradi zahtev zakona o fiskalnem pravilu, ki zahteva pripravo triletnega odloka. Obenem je dejala, da Evropski komisiji letos aprila ni treba posredovati programa stabilnosti, saj je v začetku leta prišlo do političnega dogovora o reformi fiskalnega okvira EU.

"Nova evropska fiskalna pravila bodo predvidoma sprejeta prihodnji teden, zato se bo spremljanje srednjeročnih načrtov držav članic glede nacionalnih fiskalnih politik na EU ravni izjemoma odvijalo jeseni. Države bodo pripravile štiriletne strukturne fiskalne načrte, ki bodo določili fiksno omejitev glede rasti t. i. očiščenih izdatkov," je navedla.

Do predloga odloka so bili kritični v opozicijskih SDS in NSi. Kot je dejal Jožef Horvat (NSi), številke kažejo, da odlok prinaša obsežno povečanje javnega trošenja. Vladi je očital, da je od novembra, ko je bil obravnavani odlok nazadnje noveliran, povečala javne izdatke za dve milijardi evrov. "Po naši oceni je čas, da se ta trend vsaj nekoliko uravnoteži, tako da se umiri rast izdatkov ter zniža davčno obremenitev," je dodal.

Da odlok nima nobene uporabne vrednosti, pa je opozoril Tomaž Lisec (SDS). "Na matičnem odboru je tudi sam minister za finance potrdil, da smo praktično edina država v EU, ki sprejema proračunske dokumente za prihodnje obdobje, še preden bodo znana nova fiskalna pravila za našo državo. Ko bodo znana, bo treba sprejemati novo spremembo odloka, prilagoditi pa bo treba tudi zakonodajo," je poudaril.

Na speficifičnost situacije sprejemanja letošnjega odloka je spomnila tudi Andreja Živic (Svoboda). Kot je dejala, so v "nekakšnem lebdečem položaju" med veljavnim fiskalnim pravilom, po katerem proračunske dokumente ocenjuje fiskalni svet, in med pravili, ki naj bi na ravni EU zaživela od jeseni.

Glede višine dolga države je povedala, da je Slovenija podpovrečno zadolžena država v evro območju in EU, kot taka pa ostaja tudi v srednjeročnih projekcijah. "V okviru spremenjenih fiskalnih pravil EU glede na izkazano stopnjo zadolženosti Slovenija bo treba zagotoviti zniževanje dolga v obdobju konsolidacije v višini najmanj 0,5 odstotka BDP letno, kar je s tem odlokom tudi upoštevano," je dejala.

Milan Jakopovič (Levica) je opozoril, da odlok kljub ponovni uvedbi fiskalnega pravila "še vedno predvideva rekordno porabo denarja za orožja tudi na račun ostalih javnih storitev, ki so bistveno bolj potrebne". Dodal je, da bo treba za zagotavljanje solidarne družbe podkrepiti javne sisteme. "Za to pa bi bili potrebni tudi novi davčni in drugi prilivi, ki pa morajo biti bolj progresivni in ne smejo bremeniti le šibkejših, ampak predvsem tiste na vrhu premoženjske lestvice," je ocenil.

Soniboj Knežak (SD) je dejal, da v poslanski skupini opozorila fiskalnega sveta glede potreb po bolj realističnem javnofinančnem scenariju jemljejo resno. Pomembneje pa se jim zdi, da končno pride do prilagoditve prestrogih omejitev na evropski ravni kot tudi do ustrezne nadgradnje domačih fiskalnih pravil, ki bo temu sledila. V luči tega so se zavzeli za to, da vlada že sedaj začne z iskanjem potrebnega soglasja za te pomembne odločitve.