STA novice / Na odboru opozorila o zahtevnosti doseganja srednjeročne vzdržnosti javnih financ

Vlada je odlok o okviru za pripravo vseh štirih blagajn javnega financiranja za obdobje 2025-2027 sprejela v začetku aprila.

Po predlaganem odloku naj bi se po lanskih 2,5 odstotka BDP javnofinančni primanjkljaj v 2025 oblikoval pri 2,7 odstotka BDP, kar je 0,9 odstotne točke manj od trenutno načrtovanega primanjkljaja za letos. Za leto 2026 je primanjkljaj določen pri 2,5 odstotka BDP, za leto 2027 pa pri 1,9 odstotka BDP.

Najvišji obseg izdatkov sektorja država je z odlokom določen v višini 33,85 milijarde evrov za leto 2025, 35,10 milijarde evrov za leto 2026 ter 35,65 milijarde evrov za leto 2027. Letos naj bi se ta številka ustavila pri 32,16 milijarde evrov.

Vlada je v DZ skupaj s predlogom odloka poslala tudi osnutek programa stabilnosti 2024, ki predstavlja vsebinsko obrazložitev javnofinančnega okvira za prihodnja tri leta.

A finančni minister Klemen Boštjančič je uvodoma spomnil, da programa stabilnosti letos članicam EU ne bo treba posredovati Evropski komisiji, saj je v začetku tega leta prišlo do političnega dogovora o dolgo pričakovani reformi javnofinančnih pravil EU. Nova pravila bodo predvidoma začela veljati konec tega meseca in se bodo uporabljala z letom 2025.

Jeseni bodo Slovenija in ostale članice namesto programa stabilnosti morale pripraviti štiriletni fiskalni načrt, ki bo določil fiksno omejitev glede rasti t. i. očiščenih izdatkov (torej brez izrednih odhodkov), je povzel Boštjančič.

Zahteve ne bodo več enake za vse članice, ampak bodo prilagojene posamezni državi na podlagi skupne metodologije. Politika tako prehaja iz srednjeročnega načrtovanja, ki se je prilagajalo vsako leto, na fiksne srednjeročne omejitve, je strnil minister.

Nadaljeval je, da je letos stanje tako edinstveno, saj je treba zadostiti tako zahtevam domače zakonodaje, ki temelji še na postopkih obstoječega sistema fiskalnih pravil EU, kot tudi spremenjenega javnofinančnega okvira EU.

Predvidoma do sredine oktobra bo na podlagi smernic Evropske komisije po ministrovih napovedih predlog odloka s spremljajočimi vsebinskimi pojasnili nadgrajen v celovito fiskalno strategijo. Pri tem je minister pripomnil, da se je slovenska vlada omenjenega dvojnega dela lotila kot ena od redkih v EU.

Tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je pripomnil, da so dokumenti vlade in ocena fiskalnega sveta pripravljeni v času, ko zakona o izvajanju fiskalnega pravila zaradi vmesnega obdobja med obstoječimi in novimi pravili na ravni EU ni mogoče izvajati.

Po uveljavitvi novega okvira EU bo evropska zakonodaja prevladala nad neusklajenim delom domače zakonodaje, do odprave neskladnosti pa bodo na svetu to dejstvo upoštevali pri pripravi ocen. Kračun si je obenem zaželel hitro prilagoditev domače zakonodaje.

V nadaljevanju je ponovil oceno o tem, da so vladni fiskalni načrti a prihodnje triletno obdobje neustrezno naravnani izrazito ekspanzivno, pri čemer so na svetu že upoštevali osnovne parametre novega sistema na ravni EU.

Kot bistven razlog so v fiskalnem svetu spet omenili visoko zastavljeno investicijsko dejavnost države, ki presega šest odstotkov BDP in naj bi bila precenjena. Čeprav nujne, bodo investicije težko izvedljive brez izgube sposobnosti gradbenega sektorja za njihovo izvedbo, veča se tudi možnost neustrezne doselitve sredstev, je navedel Kračun.

Obenem je opozoril tudi na visoko raven porabe ob izločenih enkratnih izdatkih, npr. tistih za popoplavno obnovo. Očiščeni primanjkljaj se bo ohranjal nad dvema odstotkoma BDP, kar je posledica številnih ukrepov v zadnjih letih, ki dvigujejo tekočo porabo.

Kračun je prepričan, da kljub prehodni ravni dokumentov vlada ne bi smela izpustiti priložnosti za vzpostavitev verodostojnega ogrodja srednjeročnega načrtovanja. "Generalka pred vstopom v nov sistem ni bila uspešna," je dejal.

Dodal je, da bodo morali biti jeseni načrtovani konsolidacijski ukrepi v obsegu od enega do 1,5 odstotka BDP in bodo zahtevali ustrezno nižjo rast izdatkov. Uresničitev srednjeročnih načrtov bo tako še bolj zahtevna naloga kot v zadnjih letih, je sklenil.

Dvom o sposobnosti vlade, da zastavi verodostojno srednjeročno strategijo, sta izrazila tudi Rado Gladek (SDS) in Jožef Horvat (NSi). Oba sta izpostavila odsotnost reformnih ukrepov, čeprav je Boštjančič napovedal, da bo do jeseni že znana vsaj okvirna vsebina reform. Horvat je opozoril tudi na dve milijardi evrov višjo porabo v 2025 glede na dosedanje načrte, medtem ko se poraba za 2026 dviguje za okoli 2,5 milijarde evrov.

Gladek je podvomil o uresničljivosti investicijskih načrtov, tako kot Horvat pa je med drugim izpostavil še negotovost glede učinkov reforme plač v javnem sektorju, od katere je po Horvatovem mnenju dejansko odvisen nadaljnji razvoj Slovenije.

V bran vladnim načrtom sta stopili Monika Pekošak in Andreja Živic iz Svobode, ki sta izpostavili, da je koalicija sprejela številne ukrepe, ki gredo v prid ljudem, in da se pripravljajo tudi reforme. Prepričani sta, da bo slika jeseni bistveno bolj jasna.