STA novice / Vrh EU predvsem o pristopnih pogajanjih z BiH in drugih zunanjepolitičnih temah (ozadje)

Voditelji bodo o začetku pristopnih pogajanj z BiH odločali na podlagi poročila Evropske komisije, ki je priporočila začetek pogajanj, saj je ta zahodnobalkanska država v zadostni meri izpolnila potrebne pogoje. Obenem je priporočila, da države članice okvir za pogajanja z BiH, ki bo podlaga za vsebinske pogovore, potrdijo, ko bo ta sprejela še nekatere nadaljnje ukrepe.

Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin je danes pred srečanjem ministrov za evropske zadeve, ki pripravljajo zasedanje Evropskega sveta, ocenil, da je soglasje držav članic glede pogajanj z BiH že zelo blizu.

Slovenija obenem po njegovih besedah nasprotuje miselnosti, da mora država pred potrditvijo pogajalskega okvirja izpolniti še dodatne pogoje. Državi je preprosto treba dovoliti, da se začne pogajati, saj se nato v okviru mehanizmov v pogajalskem procesu ocenjuje njen napredek, je dejal.

Podobno bi moralo po njegovem mnenju veljati za Ukrajino in Moldavijo, za kateri je Evropska komisija že predstavila osnutka pogajalskih okvirjev. Pričakovati je, da se bodo voditelji konec tedna dotaknili tudi tega, pri čemer pa še ni pričakovati konkretnih odločitev.

Nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo bo sicer znova ena od osrednjih tem zasedanja Evropskega sveta. Voditelji se bodo po pričakovanjih posvetili predvsem ukrepom za preprečevanje izogibanja sankcijam, ki jih je EU uvedla proti Moskvi, in nadaljnji vojaški pomoči Kijevu.

O tem so že v ponedeljek govorili zunanji ministri držav članic, ki so potrdili povečanje sredstev za evropski mirovni instrument v višini pet milijard evrov, ki bodo namenjena sofinanciranju dobav orožja Ukrajini.

Široko podporo pa je po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella prejela tudi pobuda, da bi za skupne nabave orožja za Ukrajino uporabili prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. To podpira tudi Slovenija.

EU obenem spričo ruske agresije na Ukrajino krepi svojo varnost, čemur bo namenjen del vrha EU. Obravnavali bodo prvo evropsko strategijo za obrambno industrijo in spremljajoči naložbeni program, ki ju je v začetku meseca predstavila Evropska komisija.

S strategijo in programom želijo zagotoviti, da bi članice vojaško opremo v večji meri naročale skupaj. Temu in tudi pripravljenosti evropske obrambne industrije bo med letoma 2025 in 2027 namenjenih 1,5 milijarde evrov evropskih sredstev.

Od zunanjepolitičnih tem se bodo voditelji na vrhu, na katerem se jim bo pridružil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, posvetili še dogajanju na Bližnjem vzhodu.

Voditelji so na oktobrskem zasedanju manj kot en mesec po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael, ki se je odzval s silovitimi napadi na Gazo, pozvali k humanitarnim premorom v spopadih, da bi omogočili dobavo pomoči v palestinsko enklavo, kjer so humanitarne razmere vse slabše.

Kakšen bo tokratni poziv v sklepih Evropskega sveta, države članice še razpravljajo, bi pa lahko voditelji pozvali k humanitarnemu premoru, ki bi privedel do trajne prekinitve ognja.

Predsedniki vlad in držav članic bodo poleg tega na vrhu v Bruslju razpravljali o upravljanju migracij. Upravljanje znotraj EU nameravajo članice celovito urediti z evropskim paktom o migracijah in azilu, ki je v sklepni fazi potrjevanja, tako da se zdaj pripravljajo na njegovo izvajanje.

Voditelji naj bi se posvetili predvsem zunanjemu vidiku migracij, vključno s sodelovanjem s tretjimi državami. Predsednica komisije Ursula von der Leyen in premierji več članic bodo drugim kolegom predstavili dogovor na področju migracij in energetike, ki so ga konec tedna v imenu EU sklenili z Egiptom.

Tako kot že na zasedanju v začetku februarja pa imajo na dnevnem redu še razmere v evropskem kmetijstvu, potem ko so EU zajeli protesti nezadovoljnih kmetov.

Bruselj je od zadnjega zasedanja predstavil več predlogov za administrativno razbremenitev kmetov, med drugim spremembe nekaterih okoljskih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, če želijo prejeti neposredno finančno podporo iz skupne kmetijske politike.

Premier Golob se bo v četrtek skupaj z voditelji več drugih članic pred vrhom EU udeležil prvega vrha o jedrski energiji, ki ga bosta gostili Belgija in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Govorili bodo o vlogi jedrske energije pri zmanjševanju uporabe fosilnih goriv, krepitvi energetske varnosti in spodbujanju razvoja gospodarstva.

Že zjutraj pa se bo predsednik slovenske vlade mudil na svojem prvem dvostranskem obisku na sedežu zveze Nato, kjer ga bo sprejel generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, napovedujejo v premierjevem kabinetu.

V pogovoru, ki bo potekal v luči 20. obletnice članstva Slovenije v Natu, se bosta posvetila pripravam na julijski vrh zavezništva v Washingtonu, delitvi bremen, kjer je ključno vprašanje obrambnih izdatkov, nadaljnji podpori Ukrajini, razmeram na Zahodnemu Balkanu in drugim aktualnim temam.