STA novice / V javni razpravi predlog novele zakona o financiranju občin

Z novelo je predlagan nov sanacijski postopek v primerih, ko bi bila občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena. Predvideno je, da finančno ministrstvo, če ugotovi, da je občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena, pozove župana k pripravi sanacijskega načrta. Če v določenem roku župan tega ne izdela oz. ga občinski svet na njegov predlog ne sprejme, finančni minister imenuje sanacijski odbor.

Slednjega bi sestavljali predstavnik ministrstva za finance, predstavnik ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo, in dva predstavnika občine. Podrobnejši potek sanacijskega postopka, vsebino sanacijskega načrta in poročanje o sanacijskih ukrepih pa bi določila vlada z uredbo.

Občinam bi ob obstoječih možnosti zadolževanja omogočili, da se za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, zadolžijo tudi v mednarodnih institucijah, katerih članica je Slovenija, in sicer gre za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB). Prav tako bi jim omogočili zadolževanje prek izdaje občinskih obveznic.

Z novelo se predlaga tudi zvišanje največjega obsega možnega zadolževanja občine z 10 na 15 odstotkov, s čimer bi začasni ukrep, ki ga je uvedel zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, spremenili v trajnega.

Ministrstvo predlaga tudi spremembo pri financiranju občinskih nalog. Dodaja se nov člen, ki, kot so zapisali v obrazložitvi predloga, upošteva dejanske stroške občin. Te bi za posamezno občino izračunali kot razmerje med tekočimi odhodki in tekočimi transferji posamezne občine iz zaključnega računa ter tekočimi odhodki in tekočimi transferji vseh občin iz zaključnega računa.

Kot pojasnjujejo v obrazložitvi, imajo vse občine, ne glede na velikost, enake naloge in pristojnosti, v praksi pa se kaže, da imajo predvsem občine z večjim številom prebivalcev višje stroške, ki so posledica višjih tekočih transferjev v javne zavode, za katere zagotavljajo sredstva za plače in prispevke. Teh razlik pa ni mogoče ublažiti z višanjem povprečnine, saj se z njo povečuje primerna poraba vseh občin, ne pa le tistih z višjimi stroški.

Novela bi posegla tudi v člen, ki ureja sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji. V zakon bi zapisali, da seznam občin z evidentiranimi romskimi naselji s sklepom določi vlada. Skupna višina sredstev, ki se zagotovijo v ta namen, je omejena na 3,5 odstotka skupne primerne porabe občin z romskimi naselji.

Za posamezno občino bi se sredstva izračunala ob upoštevanju števila prebivalcev občine, njene površine, razvitosti, števila evidentiranih romskih naselij in ocenjenega števila prebivalcev v evidentiranih romskih naseljih. Vlada pa bi z uredbo podrobneje določila tako merila za izračun višine sredstev za posamezno občino, kot tudi podrobnejše namene porabe.

Po trenutno veljavni zakonodaji se občinam z evidentiranimi romskimi naselji za vsako proračunsko leto zagotovi 3,5 odstotka primerne porabe občine. Za občine v statističnih regijah z indeksom razvojne ogroženosti, ki znaša več kot 125, pa se ta znesek lahko poveča za sto odstotkov.

Med predlaganimi spremembami je še drugačna opredelitev kazalnikov, ki se upoštevajo pri izračunu razvitosti posamezne občine. Ker so veljavni kazalniki razvitosti na eni strani zastareli, na kar so več let opozarjala tudi reprezentativna združenja občin, na drugi strani pa so v javnih bazah dostopni tudi številni drugi podatki o stanju v občinah, novi člen prinaša ne le širši nabor kazalnikov, pač pa tudi njihovo mednarodno primerljivost, so pojasnili v obrazložitvi.

V zakonu bi določili, da vlada z uredbo določi, kateri podatki iz uradnih evidenc in za kakšna obdobja se upoštevajo pri izračunu kazalnikov ter določi organe, pristojne za pripravo podatkov.

Pri sofinanciranju skupnih občinskih uprav ministrstvo predlaga določitev najvišjega možnega deleža sofinanciranja države, ki bi bil odvisen od višine skupne primerne porabe vseh občin. V zakonu bi tako določili, da se, če skupni zahtevek vključenih občin za sofinanciranje skupnega opravljanja nalog občinske uprave preseže 0,7 odstotka skupne primerne porabe vseh občin, sofinancira do 0,7 odstotka skupne primerne porabe vseh občin, in sicer sorazmerno z višino zahtevka za posamezno občino. Kot je navedeno na spletni strani Združenja občin Slovenije, to na primer pri povprečnini za leto 2024 v višini 725 evrov pomeni približno 10,3 milijona evrov.

Rok za oddajo pripomb se izteče 15. aprila.